VTIS MENTORSTVO: Mentorske zgodbe naših mentorjev in mentorirancev
Manca Kunavar in Alek Pikl
15 minutno branje
Z Alekom Piklom, našim članom in ustanoviteljem podcasta Strici iz tujine, so se pogovarjali dr. Aleksandra Pekošak, pobudnica in vodja programa VTIS Mentorstvo, Sabina Carli in Jure Vrhunc, VTIS Mentorja in naši mentoriranci Ana Tara Zver, Urban Golob, Matej Škerlep in Benjamin Šafaric, ki so se udeležili prvega kroga VTIS Mentorstva v trajanju od oktobra 2020 do februarja 2021. Pobliže nam bodo predstavili njihove izkušnje in zgodbe tekom VTIS Mentorstva, programa, ki je tik pred začetkom drugega kroga.
“Mentorstvo je izrazito dvosmeren proces, mentor in mentoriranec se med seboj dopolnjujeta, izpopolnjujeta, učita in drug drugega opazujeta kako reagirata na odnos, ki se razvija.”
Aleksandra, članica upravnega odbora Društva VTIS in pobudnica ter vodja projekta VTIS Mentorstvo, lahko prosim na kratko predstaviš program VTIS Mentorstvo?
Začetek mojih aktivnosti v Društvu VTIS sega v leto 2013, kjer sem se že kmalu ob prihodu na Nizozemsko ob pričetku mojega doktorata, pridružila takrat na novo ustanovljenemu Društvu VTIS. Na Nizozemskem sem tako od začetka leta 2014 do sredine leta 2018 aktivno sodelovala pri organizaciji različnih dogodkov in brošure z osnovnimi informacijami o študiju ter življenju na Nizozemskem.
Projekt VTIS Mentorstvo je pravzaprav zaživel v letu 2015/16. Sama sem se takrat preselila iz Nizozemske v ZDA in ugotovila, da ima društvo res bogato mrežo članov, vendar mora biti posameznik samostojno precej aktiven, da to mrežo izkoristi. V tistem obdobju sem imela res prijetne izkušnje s svojimi mentorji, tako v Sloveniji, na Nizozemskem in ZDA, in sem si želela to izkušnjo prenesti tudi na druge člane in jim ponuditi organiziran program v okviru Društva VTIS. Program je ugledal luč v letu 2020, kjer smo imeli v prvem krogu odlične odzive.
VTIS Mentorstvo je brezplačen program, namenjen članom Društva VTIS (ali tistim, ki bodo to še postali), ki iščejo smernice na poti do svojih ciljev in jim mentor/ica pri tem lahko pomaga. Prvi krog smo zaključili v mesecu februarju z 27 mentorskimi pari in prav toliko uspešnimi zgodbami. Naslednji rok za prijavo je konec meseca marca in sicer 31.3.2021. Program bo potekal 5 mesecev, od maja do septembra 2021. VTIS res ponuja raznolike mentorje, trenutno jih ima na voljo več kot 60 in več kot 80 mest za mentorirance. Nabor si lahko ogledate na naši spletni strani.
“Poleg študija oz. raziskovanja v tujini, jezika, državljanstva, sta nam skupna tudi ista kultura in vrednote. Slednja aspekta sta zelo pomembna in prav zaradi njiju se program razlikuje od podobnih mentorskih programov v tujini, ki nam jih omogočajo univerze, delodajalci itd.”
Za koga je VTIS Mentorstvo, kdo se lahko prijavi?
Program je namenjen VTISovcem, ter tudi ostalim, predvsem pa tistim, ki:
1. Začenjajo študij v tujini in iščejo nasvete kako najboljše izkoristiti študij v tujini,
2. Se selijo v novo državo in ne vedo kje začeti,
3. Zaključujejo študij in razmišljaju o naslednjem koraku (npr. karierno svetovanje),
4. Razmišljajo o naslednjem kariernem koraku v Sloveniji ali tujini, ali pa se odpravljajo na pot podjetništva.
Ob tej priložnosti pa bi želela omeniti še nekaj zelo pomembnih aspektov in sicer, da imamo člani VTISa kar nekaj skupnih stičišč. Poleg študija oz. raziskovanja v tujini, jezika, državljanstva, sta nam skupna tudi ista kultura in vrednote. Slednja aspekta sta zelo pomembna in prav zaradi njiju se program razlikuje od podobnih mentorskih programov v tujini, ki nam jih omogočajo univerze, delodajalci itd.
Ana Tara Zver, mentoriranka in VTISovka, si je tekom programa VTIS Mentorstvo želela pridobiti širšo sliko kariernih možnosti. Z mentorico Nino Leskovec sta vzpostavili zelo prijeten, sproščen odnos. Tara, bi nam lahko zaupala kaj več o tvoji izkušnji in dobrem receptu za uspešen odnos med mentorirancem in mentorjem?
Moja izkušnja s programom se je začela, ko sem mentorstvo zasledila na Linkedinu. Zdela se mi je super priložnost zame, saj sem bila ravno na prelomu pred svojim magisterijem in sem razmišljala o svojem naslednjem koraku v tujini ali bi šla na doktorat ali pa delat. Mentorica Nina je bila moja prva izbira, saj je študirala na istem področju in tudi v državah, ki so mene zanimale za nadaljevanje študija in kariere, ter se mi je zdela za moja pričakovanja najbolj primerna in izkušena, da mi bo pri tem lahko pomagala. To se mi zdi prva stvar, ki je pomembna za vsakogar, ki se prijavi na program, da ugotovi sam pri sebi kakšen je njegov cilj mentorstva in najde neko osebo, ki mu lahko najbolj pomaga in ima podobna zanimanja. To je osnova za dober odnos med mentorjem in mentorirancem. Ko sva se z Nino prvič slišali, sva ugotovili, da imava veliko skupnih stvari kot so ambicije, študij, kariera in zanimanja, in to naju je zelo zbližalo. Kar se mi zdi, da je naredilo najin odnos sproščen je, da nisva imeli za vsak sestanek strog urnik, ampak sva si samo zadali neke točke, ki sva jih želeli tekom petih mesecev predelati. Slišali sva se 1-2krat na mesec, v vmesnem času pa sva bili v komunikaciji preko telefona, kar je naredilo najin odnos še bolj pristen.
“To se mi zdi prva stvar, ki je pomembna za vsakogar, ki se prijavi na program, da ugotovi sam pri sebi kakšen je njegov cilj mentorstva in najde neko osebo, ki mu lahko najbolj pomaga in ima podobna zanimanja. ”
Katere so bile tiste stvari, na katerih sta najbolj delali?
Imeli sva nekaj točk o katerih sva debatirali, od življenja in študija v različnih državah do nadaljevanja kariere. Nina mi je povedala o življenju v različnih državah, kjer je študirala, predvsem Ameriki in Švici, ki sta tudi mene zelo zanimali. Da sem sama ugotovila, ali bi to bilo primerno zame in mi olajšalo odločitev kje nadaljevati. Pogovarjali sva se tudi o službi, o različnih karierah. Nina je tudi imela izkušnjo z raziskovanjem in me je zanimalo kakšna je bila njena izkušnja in zakaj se ni odločila za doktorski študij, saj se sama prav tako odločam med akademsko in poslovno sfero.
“Tekom prvih srečanjih mi je predvsem pomagal zožati nabor univerz na tiste, kjer bom znanje z dodiplomskega študija nadgradil z nekimi bolj aplikativnimi predmeti. Na koncu sem se prijavil na tri fakultete, eno ponudbo sem že dobil, ostale še pričakujem. Tako da sva z Igorjem dosegla primarni cilj. ”
Matej Škerlep je v letu 2020 zaključil z dodiplomskim študijem v Ljubljani, z magistrskim študijem pa namerava pričeti v tujini v naslednjem študijskem letu. Matej je pri prijavnici oddal tri osebe, ki si jih je najbolj želel za mentorja. Matej, na kaj si bil pozoren, ko si izbiral potencialne mentorje?
Ko sem oddajal prijavo za mentorstvo, sem bil povsem na začetku izbire magisterija. Vedel pa sem, da si želim na študij v tujino ter širši izbor univerz, ki so se mi zdele primerna za mojo nadaljno pot. Predvsem sem si želel nekoga iz svojega področja, ki je že šel čez podobne stvari v preteklosti in je morda že študiral na kateri izmed univerz, ki so me zanimale. Želel sem si pridobiti “insajderske” informacije iz prve roke. Svoje potencialne mentorje sem torej izbral na podlagi mojega področja, torej dela v finančno – ekonomskih vodah.
Kako se je potem izšlo nam lahko malo opišeš tvojo pot od začetka mentoriranja do konca? Si tekom programa dosegel svoj cilj, našel študijski program, ki najbolj ustreza tvojim željam?
Meni je bil dodeljen dr. Igor Cesarec, ki se je izkazal za vrhunskega mentorja, ne samo z vidika, da dela na področjih, ki so zanimiva za mojo kariero ampak tudi, da je sam študiral na treh izmed najbolj prestižnih svetovnih univerz. S tega vidika so bile njegove informacije, povezave in priporočila, v veliko pomoč. Tekom prvih srečanjih mi je predvsem pomagal zožati nabor univerz na tiste, kjer bom znanje z dodiplomskega študija nadgradil z nekimi bolj aplikativnimi predmeti. Na koncu sem se prijavil na tri fakultete, eno ponudbo sem že dobil, ostale še pričakujem. Tako da sva z Igorjem dosegla primarni cilj. Poleg teh samih programov, sva se precej pogovarjala tudi glede kariernih poti po drugi stopnji, in sem sedaj veliko bolj pripravljen na to, kaj me čaka v prihodnosti.
Program VTIS Mentorstvo je primarno namenjen članom Društva VTIS, želimo pa si pomagati tudi mladim, ki bodo naši člani postali šele v prihodnje. V prvem mentorskem krogu smo sprejeli tudi tako imenovane ne-člane, v kolikor so imeli VTIS Mentorji prosto mest. Tako se je programu pridružil tudi Urban Golob, dijak Gimnazije Bežigrad, ki ga zanima študij strojništva v Nemčiji, podrobneje avtomobilska industrija in robotika. Urban, najprej nas zanima zakaj si se odločil prijaviti in kakšna je tvoja izkušnja z mentorjem Matejem Reichom?
Na program sem se prijavil, ker sem iskal dodatne informacije o študiju v Nemčiji, o čemer pa razmišljam že kar nekaj časa. Med iskanjem informacij po internetu sem naletel na spletno stran VTISa in program mentorstvo. Bil sem navdušen in se takoj prijavil, saj menim, da so izkušnje o študiju v tujini, ki jih nekdo deli s tabo, neprecenljive in pripomorejo k lažji in boljši odločitvi o nadaljevanju izobraževanja. Moja izkušnja z mentorjem Matejem je zelo pozitivna, saj je z mano delil informacije, do katerih drugače ne bi mogel priti. Ujela sva se tudi na osebni ravni, saj imava zelo podobne interese. Kljub koncu programa, se nameravava srečevati še naprej, ter tudi v živo srečati, takoj ko bo mogoče.
“Druga pomembna stvar, ki bi jo izpostavila je, da sem tekom najinih pogovorov spoznavala njo, hkrati pa sem dejansko spoznavala tudi sebe, kako reagiram na težka vprašanja in zagate, ter življenjske dileme, kariera, družina, ženske, moški itd. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na tretjo stvar, mentorstvo je izrazito dvosmeren proces, mentor in mentoriranec se med seboj dopolnjujeta, izpopolnjujeta, učita in drug drugega opazujeta kako reagirata na odnos, ki se razvija.”
Članom VTIS pa je skupno tudi to, da zelo radi dajejo nazaj mladim, so članom ali drugim, ki jih študij v tujini zanima. Sabina Carli je VTIS Mentorica z zelo bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Sabina, bi nam lahko zaupala več o tvoji izkušnji tekom programa in kakšna je tvoja popotnica?
Moj program je v prvem krogu potekal z Livijo, ki zaključuje magistrski študij iz mednarodnega prava v Veliki Britaniji. Skupnih točk sva imeli že od samega začetka veliko, od smeri študija, države, sorodne aktivnosti tekom izobraževanja in do kolebanja ali pot po študiju nadaljevati v vladnem sektorju ali raje v poslovni sferi. Prav zaradi teh skupnih točk sve se dobro povezali že v začetku, hkrati pa sem z dvema korakoma v karieri pred mentoriranko, lahko predajala predloge, nasvete in usmeritve. Poleg te usmerjevalne in svetovalne funkcije, ki se mi zdita ključni v odnosu mentoriranja, bi rekla, da je tretja res pomembna stvar spodbujanje in navijanje za svojega mentoriranca. Prav sama sebe sem presenetila, koliko veselja in energije ti dajo uspehi mojega mentoriranca. Druga pomembna stvar, ki bi jo izpostavila je, da sem tekom najinih pogovorov spoznavala njo, hkrati pa sem dejansko spoznavala tudi sebe, kako reagiram na težka vprašanja in zagate, ter življenjske dileme, kariera, družina, ženske, moški itd. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na tretjo stvar, mentorstvo je izrazito dvosmeren proces, mentor in mentoriranec se med seboj dopolnjujeta, izpopolnjujeta, učita in drug drugega opazujeta kako reagirata na odnos, ki se razvija.
Imaš mogoče kakšen konkreten primer, kaj si ti odnesla iz tega mentorskega programa?
Med najbolj zanimivi bi izpostavila dilemo, ki sem jo prej omenila. Namreč konec svojega študija sem se spopadala s pomislekom ali nadaljevati svoj kariero v vladnem sektorju ali preiti v poslovni sektor. Tukaj sva imeli zelo zanimiv pogovor z mentoriranko, kjer sva druga drugi predstavljali argumente in se prepričevali v eno ali drugo smer in pod črto obe ugotavljali, da naju vleče v oblikovalsko politiko, ki ima potem direkten učinek na poslovno, raziskovalno sfero in življenje okrog nas. Druga stvar pa so jeziki, kjer je bila moja mentoriranka izjemna in je ona meni dala kar nekaj dobrih nasvetov, kako delati na svojem znanju.
Z nami pa sta danes tudi mentorski par Jure Vrhunc, VTIS Mentor, in Benjamin Šafaric, VTIS Mentoriranec, ki sta oba zelo poslovno usmerjena. Predstavila sta nam svojo izkušnjo in kaj sta od nje odnesla.
Benjamin: Moja izkušnja je malo bolj specifična, saj sem že med študijem začel s svojo uspešno podjetniško potjo. Po študiju na Dunaju sem se primarno fokusiral na posel in razvoj posla, ter začetek novega posla. Tu mi je Jure zelo pomagal, njegove izkušnje in reference povedo veliko. Od program sem res veliko odnesel. Konkretno, z Juretom sem imel zelo poseben odnos, veliko sva si dopisovala, se tudi slišala, najina komunikacija je potekala na sproščen način, lahko bi rekel, da se je razvilo dolgoročno prijateljstvo. Mi je pa Jure pomagal tudi pri enem mojih zadnjih projektov, svetoval mi je pri tehnološki inovaciji. Priporočam, da se tudi tisti, ki ste bolj poslovno naravnani, priključite programu, saj res lahko veliko pridobite.
Jure: Študijska in karierna pot me je vodila o Velike Britanije, kjer delam in študiram Executive MBA program na London Business School. Kot prvo bi rad povedal vsem bodočim mentorirancem, da pot v tujino na začetku ni lahka, je pa izjemno zanimiva in nagrajujoča, vreden vsega truda. Sedaj je veliko društev in organizacij, ki vam na tej poti pomagajo in vam jo olajšajo. Jaz sem se na program mentorstva prijavil bolj z vidika turističnega impulza o samem življenju v Oxfordu in Veliki Britaniji, do morebitnih interesentov za avtomobilsko industrijo in poslovno pot, ter nenazadnje, da nekomu olajšam odločitve in pomagam. Sam se se od svojega mentoriranca Benjamina izjemno veliko naučil, vzajemno sva res veliko odnesla. Z veseljem bom ostal mentor še naprej, saj sem od te izkušnje odnesel samo pozitivne izkušnje.
Na koncu še vprašanje za vse: včasih ne veš kaj mentorja vprašati, kaj storiti v tem primeru? Ali rabim že pred prijavo imeti vprašanja za mentorja?
Sabina: Vsekakor ne. Želela bi deliti izkušnjo iz moje mentorske izkušnje iz drugega programa, kjer mi je mentorica pred začetkom najinega prvega srečanja poslala vprašalnik o meni in mojih pogledih na svet. Z izpolnjevanjem vprašalnik sem jaz imela več vprašanj kot odgovorov. In prav ta, neodgovorjena vprašanja, so naju potem vodila skozi najine pogovore. Super kreativna ideja, ki sem jo kasneje uporabila tudi v tem programu.
Urban: Sam se imel veliko vprašanj že pred začetkom programa, tako da mi ta del ni delal težav. Skozi začetni pogovor z mentorjem in kasneje pa so se nova vprašanja začela sama porajati.
Vsem udeležencem in moderatorju iskrena hvala, da so si vzeli čas za pogovor in delili svoje zgodbe.