VTIS Internacionalizacija
Eden od poglavitnih namenov društva je povezovanje v tujini izobraženih Slovenk in Slovencev z domačimi raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami. Prizadevamo si za okrepljeno sodelovanje s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami oz. vrnitve na slovenske ustanove, pri čemer pogosto zaznavamo ovire. Pobuda VTIS Internacionalizacija je namenjena odpravljanju ovir za kroženje znanja in sprejemanju sistemskih ukrepov za povečanje mednarodnosti in znanstvenega potenciala v slovenskih visokih šolah, univerzah in inštitutih. V sklopu VTIS Internacionalizacije organiziramo razprave ter pripravljamo študije in analize.
VTIS Gospodarstvo
VTIS Gospodarstvo je delovna skupina, ki se osredotoča na vprašanja povezana z gospodarstvom. Naši člani si v okviru te skupine prizadevajo predvsem za povezovanje slovenskih podjetij s tujimi in sodelujejo pri oblikovanju stališč Društva VTIS glede gospodarskih vprašanj. Skupina se ukvarja tudi z pripravo analiz in publikacij, pogosto z našimi gospodarskimi partnerji, Klubom slovenskih podjetnikov, časnikom Finance in drugimi zainteresiranimi skupinami. Če te zanima sodelovanje v skupini, nas poišči na Slack kanalu #vtis_gospodarstvo in se prijavi.
VTIS Zakonodaja
Projekt, v sklopu katerega si prizadevamo za spremembe pravne ureditve slovenskega znanstveno raziskovalnega prostora, da bo ta prispeval k lažjemu pretoku znanja in odličnosti slovenske znanosti. Spremembe se nanašajo predvsem na zakonodajo, ki ureja znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter pravilnike raziskovalne dejavnosti. Znotraj projekta nadaljujemo s pripravo predlogov in komentarjev, ki smo jih v preteklem letu pripravili v okviru projekta VTIS Internacionalizacija skupaj z Mlado Akademijo in ASEF (Komentarji na Integracijsko shemo dr. Aleša Debeljaka in Komentarji na predlog zakona ZZRID).
Predlogi Društva VTIS ob sprejemanju raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021-2030.
Simpozij Slovenskih raziskovalcev v tujini
Simpozij je večdisciplinarna konferenca, na kateri vzpostavljamo in utrjujemo vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci ter profesorji v Sloveniji, z namenom raziskovalnega sodelovanja in deljenja dobrih praks. Simpozij poteka v več tematskih sklopih, na katerih vrhunski slovenski profesorji in raziskovalci v tujini predstavljajo svoje delo, sledijo pa jim neformalna srečanja, kjer se izmenjujejo mnenja, prakse in ideje ter vzpostavljajo nova sodelovanja. Dogodek vsako leto privabi preko 100 udeležencev, tako članov kot tudi splošne zainteresirane javnosti.
Karierni dan
V sodelovanju s partnerji društva organiziramo VTIS Karierni dan, ki je ena izmed dobrih praks, ki smo jo prenesli na podlagi naših izkušenj iz tujine. Cilj kariernega dneva je povezati vodilna slovenska podjetja, ki imajo zaposlitvene priložnosti za v tujini izobražene Slovence, in naše člane, ki jih takšne priložnosti zanimajo. Z dogodkom spodbujamo povezovanje Slovencev v tujini s slovenskim gospodarstvom in prispevamo k možnostim za vračanje v tujini izobraženih Slovencev.
Ideje iz sveta
Ideje iz sveta je serija webinarjev, na katerih predavajo člani društva VTIS. Med našimi člani je mnogo izvrstnih strokovnjakov, ki delujejo na raznolikih področji in po vsem svetu. Ideje iz sveta so priložnost, da ti člani delijo svoje znanje in izkušnje z ostalimi člani kot tudi s širšo slovensko govorečo javnostjo. Na vsakem izmed dogodkov trije govorci predstavijo svoje strokovno delovanje in poglede na določeno temo ter odgovarjajo na vprašanja udeležencev. Ideje iz sveta so odlična priložnost za izmenjavo znanj, idej in izkušenj ter tvorjenje novih povezav med društvom, člani in slovensko javnostjo. Pridruži se nam na enem izmed naslednjih dogodkov.
VTIS leta
S priznanjem “VTIS leta” prepoznavamo odličnost na področju kroženja znanja. Priznanje je namenjeno dodatnemu spodbujanju mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter ozaveščanju javnosti o priložnostih, ki jih le-to prinaša. Priznanje je obenem tudi zahvala posameznikom, ki s svojim zgledom navdihujejo ostale člane. Priznanje se podeli posamezniku ali skupini ob zaključku koledarskega leta, na letnem srečanju Slovenskih študentov, raziskovalcev, predavateljev, profesorjev in alumnijev tujih univerz.
Pretekli dobitniki
2023
Lucia Lučka Klanšek ↓
Lucia Lučka Klanšek je svojo izobraževalno pot začela v Ljubljani na Ekonomski fakulteti. Podjetniško žilico je podedovala že v družini, zato so bili prvi koraki zanjo zelo naravni. Izobraževanje je nadaljevala preko luže, na Harvard business school in na Univerzi v Stanfordu. Ustanovila in vodila je že več uspešnih slovenskih ter ameriških podjetij, npr. podjetje Nektar, ki ga je leta 2004 prodala in se zatem preselila v New York. Tam je s sinom Nikom, ki nam je kot izkušeni ustanovitelj start-upo zaupal svoje recepte za uspeh, ustanovila podjetje Easy4busy, ki je bilo eno prvih podjetij za spletno prodajo živil. V treh letih jima je uspela mednarodna prepoznavnost podjetja, distribucijska mreža v ZDA pa se je razširila na več kot 600 prodajaln. Leta 2008 je ustanovila fundacijo ‘Slovenia 4 you’, s katero je želela povezati uspešne Slovence doma in po svetu z ameriškimi podjetniki, mladim v Sloveniji pa približati podjetništvo. V istem letu je ustanovila tudi svetovalno in investicijsko podjetje LLK, specializirano za družinsko in žensko podjetništvo. Njen vsakdan sestavljajo njeni otroci in družina ter ‘’druga družina’’ - svoje poslanstvo je namreč našla v mentorstvu, tudi v našem programu VTIS Mentorstvo, kjer v vsakem krogu sprejme kar 5 posameznic in posameznikov. Lučka jim predaja svoje znanje, izkušnje in jih vodi do uspeha.
2022
2021
Uroš Seljak ↓
Dr. Uroš Seljak se je rodil 13. maja 1966 v Novi Gorici. Po študiju in diplomi na ljubljanski univerzi je leta 1991 opravil magisterij, doktoriral pa je leta 1995 na univerzi MIT v ZDA. Po podoktorskem študiju v Centru Harvard-Smithsonian za astrofiziko se je zaposlil na univerzi Princeton, deloval je tudi na univerzi v Zürichu in pri Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Trstu. Od leta 2008 je profesor na Berkeleyju v Kaliforniji. Leta 2021 je Gruberjeva fundacija pri ameriški univerzi Yale podelila Gruberjevo nagrado s področja kozmologije prav slovenskemu fiziku, kozmologu in profesorju astronomije na univerzi Kalifornija v Berkeleyju Urošu Seljaku. Nagrado si je prislužil za bistven prispevek metodam, ki so ključne za raziskave nastanka vesolja.
Kaja Antlej ↓
Kaja Antlej je predavateljica za industrijsko oblikovanje in raziskovalka za področje muzejev in dediščine v Laboratoriju za navidezno resničnost CADET na Šoli za inženirstvo Univerze Deakin v Avstraliji. Kaja je na Univerzi v Ljubljani leta 2008 diplomirala iz industrijskega oblikovanja in 2013 kot mlada raziskovalka iz gospodarstva doktorirala iz heritologije (muzejskih in dediščinskih študij). Po študiju je bila skoraj eno leto EVS (Evropska prostovoljna služba) prostovoljka v Maroku in bila udeležena v evropskem programu Podjetno v svet podjetništva (PVSP). 2015 je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Avstralske vlade Endeavour, s katero je na Univerzi v Canberri raziskovala 3D tehnologije za komunikacijo kulinarične dediščine Slovencev v Avstraliji. Dr Antlej je sodelovala na večih evropskih projektih kot sta eCultValue in ViMM the med 2015 in 2016 bila ena od članov ekpertne skupine NMC Horizon Report – Museum Edition. Je ena od ustanovnih članov in predsednica Slovensko avstralskega akademskega društva – SAAA.
2020
Fundacija Parus ↓
Fundacija Parus, ki jo je leta 2006 ustanovil odvetnik Miro Senica, najuspešnejšim diplomantkam in diplomantom prava nudi pomoč pri podiplomskem študiju gospodarskega prava in prava pravno ekonomskih znanosti v intelektualno najbolj spodbudnih okoljih najboljših svetovnih univerz. Vizija Fundacije Parus je omogočiti študij v družbi najuglednejših profesorjev ter dostop do najboljših in najobsežnejših knjižnic, ki bo izbranim kandidatom omogočil znanje in izkušnje ne le za odlično opravljanje pravne prakse temveč tudi za prihodnje vodenje gospodarstva, javnega sektorja in izobraževalnih procesov, saj lahko le s pomočjo tovrstnega vrhunskega znanja aktivno sodelujemo pri reševanju najkompleksnejših globalnih pravnih in družbenih izzivov. Glavne vrednote Fundacije Parus so študijska odličnost, vrhunsko znanje in osebna motivacija, krepitev mednarodnih vezi kot najučinkovitejše poti do svetovne uspešnosti in prizadevanje za družbo vključevanja in vzajemnega spoštovanja. Zaradi doprinosa k razvoju slovenskega akademskega in gospodarskega okolja je Univerza v Ljubljani Fundaciji Parus leta 2016 podelila plaketo Pro Universitate Labacensi.
2019
Dr. Jernej Ule ↓
Dr. Ule je doktoriral v New Yorku na Univerzi Rockefeller. Trenutno pa živi in deluje v Londonu, kjer je profesor molekularne nevroznanosti na University College London (UCL). Njegovo delovanje in dosežki neposredno naslavljajo vsa področja, za katere se to priznanje podeljuje: skupni raziskovalni dosežki, spodbujanje mobilnosti in prenosa znanja ter sodelovanje na področju profesionalnega in kariernega razvoja med Slovenci v tujini in doma. Kot znanstvenik in raziskovalec je prispeval k nekaterim odmevnim dosežkom, na katerih je sodeloval skupaj z drugimi Slovenci, tako v Sloveniji kot v tujini. Zelo odmevno je bilo sodelovanje slovenskih raziskovalcev iz različnih koncev sveta na področju genetike, ki je temeljilo na predhodnem raziskovalnem delu dr. Uleta. Del te raziskave je bil objavljen tudi v reviji Nature (članek z naslovom Recursive splicing in long vertebrate genes). Pri tem dr. Ule ni prispeval zgolj neposredno k izjemnemu dosežku na področju slovenske znanosti, temveč je odigral tudi instrumentalno vlogo pri vključitvi drugih slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov v projekt. O odmevnosti projekta pričajo tudi objave v vodilnih slovenskih medijih, ki so poročali ne le o znanstvenem dosežku, temveč tudi o modelu sodelovanja Slovencev v tujini in doma, kar je prispevalo k ozaveščanju javnosti o pomenu kroženja znanja. Omenjeni dosežek in raziskovalno delo na področju genetike in ožje RNK je neposredna posledica vloge, ki jo dr. Ule že vrsto let igra kot povezovalni element slovenskih znanstvenikov na tem področju. Kot vodja raziskovalnega laboratorija na Univerzi Cambridge in nato na University College London je raziskovalno delo omogočil številnim mladim slovenskim znanstvenikom, s tem pa odigral neprecenljivo vlogo pri njihovem profesionalnem razvoju. Nekateri izmed njih so sodelovali tudi pri zgoraj omenjenemu projektu. Odličnost dr. Jerneja Uleta na področju kroženja znanja izkazuje tudi njegovo dolgoletno aktivno sodelovanje z Društvom VTIS. Svoje izkušnje in poglede je s člani društva in širšo javnostjo delil na številnih dogodkih in razpravah, še pomembneje pa je, da z zgledom svojega delovanja navdihuje ne le posamezne člane, temveč tudi samo društvo VTIS v smer še odločnejšega povezovanja Slovencev v tujini in doma.
2018
Fundacija ASEF ↓
Fundacija ASEF (Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija) je bila ustanovljena 23. februarja 2014 v San Franciscu. Fundacija s štipendijami pomaga slovenskim študentom in profesorjem v ZDA, ter drugod po svetu, in obratno, vzpodbuja pa tudi kulturno in gospodarsko sodelovanje. Glavno poslanstvo ASEFa je krepiti slovenske izobraževalne dejavnosti in združevati slovenske študente in profesorje po vsem svetu. Fundacija ponuja programe za dodelitev sredstev in učnih sredstev z visokim učinkom, učna gradiva ter izmenjave študentov in fakultet.
V odboru direktorjev fundacije so poleg pobudnikov ustanovitve fundacije – profesorja računalništva na Univerzi v Stanfordu dr. Jureta Leskovca ter jezuita dr. Petra Rožiča, direktorja Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju, še številni v Ameriki delujoči Slovenci. Častni pokrovitelj Fundacije je tudi Predsednik RS Borut Pahor.
2017
prof. dr. Igor Gregorič ↓
Prof. dr. Igor Gregorič je eden najuspešnejših kardiovaskularnih in torakalnih kirurgov na svetu. Želja po pridobitvi specializacije iz srčne kirurgije v Ljubljani ga je leta 1984 vodila v ZDA, kjer se je prek znanja, vztrajnosti, marljivosti in nadarjenosti uveljavil kot vrhunski strokovnjak na svojem področju. Dr. Gregorič deluje v okviru največjega medicinskega konglomerata na svetu, Houston Medical Centra, kjer vodi kirurški oddelek in deluje kot programski direktor Centra za srčno popuščanje na bolnišnici Memorial Hermann. Večino kariere je deloval na eni od petih vodilnih klinik za srčna in žilna obolenja v ZDA, Teksaškem srčnem inštitutu. Profesionalno pot je gradil v ekipi dr. Dentona Cooleya, enega največjih kardiovaskularnih kirurgov na svetu, ki je med drugim vstavil prvo umetno srce v človeka. Dr. Gregorič veliko svojega časa namenja raziskovalnemu delu na Centru za raziskave srčnih in žilnih obolenj v sklopu Teksaške univerze, pisanju strokovnih člankov in knjig ter poučevanju na M.D. Anderson Cancer centru, vodilni ustanovi za preprečevanje in zdravljenje rakavih obolenj v svetu. Kljub temu, da je zadnjih 33 let preživel izven meja Slovenije, dr. Gregorič ohranja tesen stik s slovenskim zdravstvom. Že 18 let je glavni mentor in programski direktor za slovenske študente medicine, ki se usposabljajo na Teksaški univerzi in bolnišnici Memorial Hermann. V tem času se je pri njem na eno ali dvomesečnih programih usposabljalo okrog 1500 slovenskih študentov, obiskalo pa ga je tudi med 100 in 200 slovenskih zdravnikov. Zelo pomembno vlogo dr. Gregorič igra tudi pri akademskemu in raziskovalnemu delu slovenskih študentov medicine, ki obiskujejo njegovo ustanovo kot opazovalci, stažisti ali gostujoči raziskovalci. V času njegovega delovanja na Teksaškem srčnem institutu so se pod njegovim mentorstvom s področja kirurgije lahko usposabljali slovenski zdravniki v okviru šestmesečnega programa, prav tako pa pod njegovim vodstvom še vedno potekajo mentorstva za slovenske kirurge s področja presaditev. Dr. Gregorič je na Teksaški univerzi zagotovil tudi tri post-doktorske raziskovalne štipendije, ki so na voljo zdravnikom iz Slovenije. Dr. Gregorič s slovenskim zdravstvom aktivno sodeluje tudi prek letnega kongresa na temo srčnega popuščanja, ki ga organizira skupaj s ljubljanskim Kliničnim centrom. Njegova vizija še naprej ostaja izboljševanje zdravstvenega varstva v Sloveniji. O pomenu prizadevanj dr. Gregoriča na področju kroženja znanja so na voljo številna pričevanja študentov in zdravnikov, ki jim je omogočil usposabljanje v ZDA. Ta ne poudarjajo zgolj vrednosti pridobljenega znanja in izkušenj. Govorijo tudi o pomenu osebne izkušnje stika z zdravnikom, ki svoje delo razume kot poslanstvo, in ga opravlja z navdušenjem, z ljubeznijo, s srcem.
Publikacije
Izzivi v tujini izobraženih Slovencev
Naši člani si želijo okrepljenega sodelovanja z domovino ali vrnitve, pri čemer se pogosto srečujejo s kompleksnimi situacijami in z na videz nepremostljivimi ovirami. V društvu si želimo, da bi kroženje znanja med tujino in Slovenijo potekalo brez ovir in nepotrebnih birokratskih naporov.
V ta namen smo pripravili seznam izzivov, ki strne izkušnje in najpogostejše omejitve za pretok znanja iz tujine v Slovenijo ter obratno. Obenem ponujamo tudi konstruktivne predloge rešitev. Želimo, da bi ta dokument preučili odgovorni v Sloveniji in čimprej sprejeli konkretne ukrepe za krepitev kroženja znanja, s čimer bi povečali slovenski znanstveni potencial ter ugodno vplivali na poslovno okolje v državi.
Ali je internacionalizacija slovenskega visokega šolstva res nedosegljiv cilj?
Po strategiji internacionalizacije slovenskega visokega šolstva sta mednarodno sodelovanje in učinkovit prenos znanja iz tujine temeljna pogoja za kakovostno visoko šolstvo. Eden od načinov za doseganje odličnosti slovenskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov je vključevanje slovenskih strokovnjakov z izobrazbo iz tujine.
V ta namen smo pripravili dokument, v katerem predstavljamo stanje na slovenskih univerzah in raziskovalnih ustanovah, in v katerem so strnjene izkušnje tistih, ki so se uspešno vrnili nazaj na slovenske ustanove.
Dokument je pripravljen na podlagi empirične raziskave odziva zaposlenih na slovenskih ustanovah, ki so se izobraževali v tujini. Odzivi so zbrani preko vprašalnika in komunikacije s člani Društva VTIS, ki raziskujejo in predavajo v tujini in v Sloveniji. Z zbiranjem podatkov smo začeli spomladi leta 2018. V tem dokumentu predstavljamo nekaj osnovnih podatkov o stanju na slovenskih izobraževalno-raziskovalnih ustanovah ter morebitne ovire oz. izzive, s katerimi se srečujejo Slovenci in Slovenke, ki so se izobraževali in izpopolnjevali v tujini, pri vrnitvi na domače ustanove. Ob koncu dokumenta bomo predstavili tudi primere dobrih praks, ki dobro ponazarjajo ukrepe, za katere se zavzemamo.
Predlogi Društva VTIS ob sprejemanju raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021-2030
V Društvu VTIS si v Sloveniji prizadevamo za znanstveno-raziskovalno okolje, ki bo primerljivo tistemu na vodilnih mednarodnih raziskovalnih institucijah in bo postalo gonilna sila za inovacije, tako v akademskem kot gospodarskem sektorju.
V ta namen smo pripravili dokument, v katerem delimo svoj pogled na trenutno stanje v slovenskem akademskem prostoru in izpostavljamo točke, kjer vidimo možnost za preboj Slovenije proti vrhu svetovnih znanstvenih velesil.
Veseli nas, da se znanosti posveča čas za strateški razmislek in upamo, da lahko s tem dokumentom predstavimo dopolnitve in konkretne predloge za implementacijo nove strategije o raziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Dokument je razdeljen v štiri tematske sklope, ki ciljno naslavljajo strateško pomembne sklope s konkretnimi predlogi: 1. odličnost raziskovalnega okolja: 2. izobraževanje - gonilna sila napredka; 3. transparentnost in administracija ter 4. komunikacija in jezik.
Resolucija Društva VTIS in Mlade akademije glede trenutnega predloga Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) 2021 - 2030
Društvi pozdravljata zaveze slovenskih odločevalcev znanosti in raziskavam. Menimo, da je za doseganje dolgoročnih ciljev potrebna jasna vizija s konkretnimi in merljivimi cilji. V moderni in globalni družbi pomeni stati pri miru, pa če tudi za trenutek, zaostajati. V desetih letih od sprejetja strategije za obdobje 2010-2020 opažamo znaten in merljiv upad kvalitete slovenske znanosti v primerjavi z ostalim svetom.
V hiperglobalnem svetu so mehanizmi, ki so bili postavljeni za facilitacijo znanosti v Sloveniji postali breme za znanost. Kot razlog za splošno nazadovanje prepoznamo pomankanje odgovornosti in zavez k modernizaciji. Menimo, da so temelji nadaljnega razvoja trdna zaveza trajnostnem razvoju v vsakem pomenu besede.
Slovenska znanost mora prispevati k globalni tranziciji v zeleno družbo in z inovacijami prispevati k večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva. Institucije, ki proizvajajo znanje morajo imeti trajen dostop do talentov iz vsega sveta, ki ne bo bremenjen s strani prekomerne birokracije in težav pri integraciji.
Naše zaveze znanosti morajo biti usmerjene v blagor človeka in znanstvenikom prijazne za uporabo. To nam bo omogočalo, da bomo naslednjo strategijo pisali iz boljšega izhodišča, kot jo danes kjer bomo lovili najboljše in ne tekli zato, da ostanemo kjer smo.
Kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci?
Dobre prakse globalnih zaposlovalcev
Zadnjih nekaj let smo se v društvu aktivno ukvarjali z zbiranjem podatkov in dobrih praks o globalnih zaposlovalcih, pri katerih delujejo naše članice in člani v tujini. Na podlagi intervjujev in anket smo analizirali in raziskali kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci in jih zbrane podatke in ugotovitve predstavili v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev.
Dokument je pripravljen z namenom, da ponudimo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov in da služi kot vpogled v to, kaj na tem področju globalno počnejo bolj ali manj prepoznavna podjetja.
S pomočjo podrobne analize smo izpostavili kje obstaja največji razkorak med pričakovanji talentov in tem, kar ponujajo podjetja pri nas. Poleg 11 sklopov najpomembnejših dobrih praks in 44 dobrih praks znotraj sklopov, v publikaciji razkrivamo tudi pričakovanja v tujini izobraženih Slovencev glede dohodka.