V Sloveniji/Veliki Britaniji sem srečen/-a, ampak... [VTIS Delavnica v UK]
Bojana Selinšek, Lucija Vihar, Lea Marolt Sonnenschein, Laura Perčič, Jerica Radež
15 minutno branje
Razdvojenost med Veliko Britanijo in Slovenijo, negotov občutek pripadnosti, težavna odločitev o ustalitvi, soočanje z vsakdanjimi frustracijami življenja med tujino in "domom". Se sliši znano? Britanski odbor Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) je v nedeljo, 13. decembra 2020 ob 19. uri (GMT), priredil virtualno delavnico na temo »V Sloveniji/Veliki Britaniji sem srečen/-a, ampak…«.
Selitev in življenje v tujini sta lahko težka procesa ne samo iz praktičnega temveč tudi iz psihološkega vidika. Na delavnici smo iskali dobre prakse in nasvete, kako se soočati z našimi frustracijami, negotovostmi in miti, ki so včasih lahko preobremenjujoči in vplivajo na spremembo naših osnovnih vrednot. Pogovarjali smo se o predpostavkah, ki si jih Slovenci včasih prinesemo s sabo iz Slovenije in tistih, ki si jih ustvarimo med življenjem v tujini in si medsebojno delili dobre prakse, kako se z določenimi stvarmi soočamo.
Razlike med kulturami so lahko majhne, velike, popolnoma očitne in nekatere očem nevidne. Hofstede Insights, podjetje, ki se ukvarja z raziskavo in razumevanjem kultur in razlik ima zanimiv kalkulator, kjer lahko primerjamo Slovenijo z Veliko Britanijo.
Tu lahko opazimo kar precejšnja odstopanja med Slovenijo in Veliko Britanijo, predvsem na treh področjih:
Individualizem, ki ponazarja stopnja medsebojne neodvisnosti med člani družbe in kako močno se zanašamo drug na drugega. Po njihovih ugotovitvah je Slovenija precej kolektivna, Velika Britanija pa individualistična.
Maskulinost, ker NE pomeni da je Slovenija feministična, Velika Britanija pa ne. Kultura, ki je bolj maskulina, ceni tekmovalnost in dosežke. Ljudje so motivirani z željo po biti najboljši.
Izogibanje negotovosti, kako ogroženo se počutimo, ko se soočamo z negotovimi ali neznanimi situacijami. Slovenci očitno ne moremo brez planiranja in načrtovanje, medtem, ko se Britanci z lahkoto zbudijo v neznan dan.
Nekatere dobre prakse in tehnike soočanja in reševanja težav povzemamo spodaj, bolj poglobljeno pa na naslednjih VTIS delavnicah.
Tehnike za takojšnjo pomoč:
Preoblikovanje / Reframing
V vsakdanjem življenju smo pogosto pod stresom, ker na dogodke gledamo skozi eno in isto perspektivo. Preoblikovanje je tehnika, s katero si želimo spodbuditi različne poglede na isto situacijo/osebe/dogodke. Na primer, predstavljajte si, da gledate limono brez očal, nato pa si nadenete očala modre barve. V prvi situaciji boste videli limono rumene barve, v drugi pa zelene - čeprav je limona objektivno še vedno ista, ta primer demonstrira, kako lahko menjava ‘leče’ spremeni naše razumevanje situacije.
Kaj so dokazi za in proti tvojim mislim
Kadar se soočamo z negativnimi mislimi glede doma in tujine, si lahko pomagamo s preprosto tehniko dokazov za in proti negativnim mislimi. Na primer Metka misli, da njeni sodelavci iz Velike Britanije dobivajo boljše priložnosti kot ona. Ta misel je povsem normalna in pogosta, ni pa nujno, da je tudi resnična. V tej situaciji bi si Metka lahko pomagala s pisanjem dokazov, ki govorijo v prid resničnosti njene misli, in s pisanjem dokazov, ki so v nasprotju z njeno mislijo.
Menjava perspektive
Tehnika menjave perspektive je podobna tehniki preoblikovanja - gre za spreminjanje našega pogleda na neko situacijo/dogodek/osebo. Pri tehniki menjave perspektive se pogosto poskušamo postaviti v čevlje nekoga druga, npr. našega prijatelja/sorodnika/sodelavca. Zakaj je to koristno? Kadar se soočamo z osebnimi problemi in negativnimi mislimi, smo neizogibno emocionalno drugače vpleteni, kot če svetujemo prijatelju/sorodniku. Če se postavimo v čevlje nekoga drugega, bomo lažje na situacijo pogledali z bolj kritične distance in bolj objektivno. V stresnih situacijah se torej lahko vprašamo, kaj bi v istih okoliščinah svetovali prijatelju/družinskemu članu?
Tehnika odločanja
Tehnika odločanja je tesno povezana z našimi trenutnimi vrednotami. Ko se znajdemo v situaciji, kjer se moramo odločiti med A in B, si lahko pomagamo s pisanjem razlogov pozitivnih in negativnih posledic odločitev A in B. Vsak razlog za/proti lahko potem obtežimo z utežjo ‘pomembnosti’ (tukaj pridejo v ospredje naše vrednote). Ko končamo s pisanjem in obteževanjem posameznih argumentov, lahko preprosto seštejemo uteži in se odločimo za tisto odločitev, ki je najbolj ‘obtežena’.
Sprejemanje negativnih misli in biti z njimi OK
Kadar imamo negativne misli, je pomembno, da se zavedamo, da misli ‘pridejo’ v našo zavest in na isti način lahko iz naše zavesti ‘odidejo’. Torej, ni nujno, da bomo imeli po neprijetnem dogodku v službi negativne misli v zvezi s službo še ves dan/teden/mesec… Koliko časa bodo negativne misli prisotne, je odvisno od naše interpretacije teh misli in našega vedenja. In raziskave kažejo, da je sprejemanje misli/sprijaznjenje z mislimi (znano tudi kot ‘čuječnost’ ali mindfulness) uporabna tehnika spoprijemanja. Pravzaprav je dokazano, da je sprejemanje misli (v nasprotju z dolgotrajnim premišljevanjem o negativnih misli) za mnogo ljudi precej bolj učinkovita tehnika soočanja s stresom.
Ideje iz delavnice:
Kako ostati blizu z domačimi in prijatelji po svetu:
Kuhanje na daljavo preko video-klica
Skupaj pojemo (preko Viberja)
AirBnB online izkusnje (skupaj spoznavamo nove klulture, si ogledamo mesta in kraje, ali pa sodelujemo v kvizih, zabavah etc.)
Virtualna soba pobega
Družabne igrice na telefonu/spletu
○ Gartic
○ Kahoot
Lov za zakladom doma
Gledanje filmov skupaj
TagVenue, organizacija skupnih virtualnih trenutkov
Načrtovanje potovanj domov 1x na mesec ali dva in rezerviranje letalskih kart vnaprej
Kje poiskati pomoč:
Priporočeno branje