Znanstveno komuniciranje kot veščina, brez katere dobra ideja ne pride do izraza

Pogovor z dr. Arijano Filipić o komuniciranju, nastopanju in samozavesti v profesionalnem svetu

 

Na 10. VTIS Simpoziju je delavnica Znanstveno komuniciranje - Misija mogoče! odprla vprašanja, s katerimi se danes srečuje vse več ljudi: kako jasno izraziti idejo, kako premagati tremo in kako znanje predstaviti tako, da doseže sogovornika. Čeprav je bila delavnica umeščena v znanstveni kontekst, so se v njej prepoznali tudi številni udeleženci iz drugih strokovnih okolij.

Dr. Arijana Filipić je znanstvenica, predavateljica in strokovnjakinja za javno nastopanje, ki se s komuniciranjem ukvarja že vrsto let - na znanstvenih in neznanstvenih odrih ter v delu z različnimi posamezniki in ekipami. V pogovoru za VTIS govori o komuniciranju kot veščini, o pomenu prakse in o tem, zakaj dobra predstavitev ni talent, temveč proces, ki se ga lahko razvija vsak.

dr. Arijana filipić

5-minutno branje

 

Vaša pot se je začela v znanosti, danes pa delujete tudi kot govorka in coachinja. Kaj vas je pri komuniciranju in nastopanju najbolj pritegnilo?

Zares se je moja pot komunikacije in nastopanja v obliki poučevanja začela še pred mojo potjo v znanosti, in sicer v osnovni šoli. Takrat sem se zaradi spleta okoliščin v sedmem in osmem razredu znašla v vlogi učiteljice in sem učila dijake od petega do osmega razreda programirati v programskem jeziku Logo (v katerem napisane kode premikajo želvo, ki potem nariše stvari).

Na splošno sem od nekdaj rada učila in predajala znanje na, kolikor se je dalo, uporaben način. Ko sem se začela ukvarjati z znanostjo in sem začela obiskovati znanstvene in manj znanstvene dogodke, sem ugotovila, da imamo znanstveniki velike težave s komuniciranjem svojega dela. Zato sem se v enem trenutku odločila, da je čas, da to poskusim spremeniti na boljše.

“Kaj me najbolj navdušuje pri komuniciranju in nastopanju, je dejstvo, da je vsak javni nastop izjemna priložnost, da nekomu v občinstvu izboljšamo življenje. Zato tudi verjamem, da si vsak javni nastop zasluži dobre priprave.”
Vabljeno predavanje na konferenci XV. srečanje mladih kemijskih inženirjev, Hrvaška, fotografija Hrvoje Baudioin

Vabljeno predavanje na konferenci XV. srečanje mladih kemijskih inženirjev, Hrvaška.
Foto: Hrvoje Baudioin

Strah pred nastopanjem je zelo pogost, tudi pri ljudeh z veliko znanja. Kaj po vaših izkušnjah ljudi pri tem najbolj zavira in kje je dober prvi korak?

Razlogov, iz kje izhaja strah in česa nas je strah, je ogromno. Od tega, da nismo prepričani v znanje jezika v katerem predavamo, do tega, da nismo dovolj veliki eksperti na področju o katerem govorimo, da bomo zmrznili ali celo imeli panični napad.

Tako da je pristop, kako se s tem soočati, zelo individualen. Je pa to razumevanje, iz kje izhaja oziroma česa nas je strah, dober prvi korak pri obvladovanju treme.

“V mislih je tudi treba imeti dejstvo, da je strah popolnoma normalen in da cilj javnega nastopanja ni znebiti se strahu.”

Naš cilj je narediti predavanje, od katerega bo publika odnesla največ.

Lahko imamo ogromno tremo, ampak če se potrudimo in naredimo dobro predavanje, bo to popolnoma nepomembno. In to je drugi korak - sprememba fokusa iz tega, kako nas je strah, na občinstvo in kaj jim lahko damo.

Kreativno predavanje na konferenci WaterMicro, Nizozemska.
Foto: Okermoments

Poleg tega je treba izpostaviti, da če nastopamo, kljub izrazito močni tremi, je to zelo pogumno in spoštovanja vredno.

Namreč med nastopanjem se, ne glede na to, da nismo v življensko ogrožajoči situaciji, vklopi telesni odziv, kot da bi imeli: povišan srčni utrip, potenje, suha usta, tresavico. In če kljub temu nastopamo in se trudimo, je to res izjemno.

Pogosto poudarjate pomen dobre zgodbe. Kako jo najti in oblikovati, ko predstavljamo kompleksne ali strokovne vsebine?

Pri pripravi dobre zgodbe nam zelo pomaga, če na začetku jasno definiramo naslednjih pet stvari:

  • Kaj je tema, o kateri bomo govorili?

  • Koliko časa imamo za predavanje?

  • Kdo je naša publika?

  • Katero je naše glavno sporočilo (pri krajših predavanjih se poskušamo fokusirati na enega)?

  • Kaj je cilj našega predavanja (npr. naučiti, motivirati, zabavati, vsega po malo)?

Od tega je namreč odvisno marsikaj, vključno s tem, kakšno bo izrazoslovje, v kakšne detajle se bomo oziroma ne bomo spuščali, pa tudi kako bomo pripravili 'slajde'.

Enkrat, ko imamo zelo jasno določene te stvari, veliko lažje pripravimo zgodbo.

Pri tem smo pozorni, da povemo, kaj je poanta našega dela. To je jedro, ki ga mora razumeti vsak v občinstvu, četudi morda ne razume vsake podrobnosti.

To lahko dosežemo, če jasno povemo, kaj je:

  • Problem, ki ga rešujemo

  • Zakaj ga je pomembno razrešiti

  • Kaj je rešitev oziroma kako mi to počnemo

  • Zakaj je to pomembno

Večkrat pravite, da je nastopanje veščina, ne talent. Kaj ima pri tem največjo težo in kaj bi svetovali tistim, ki še čakajo, da bi začeli?

Ne reče se brezveze »vaja dela mojstra«, saj to tudi drži pri javnem nastopanju.

Ni dobrega javnega nastopa brez vloženega časa in energije.

Žal ni magične palčke, ki bi pohitela ta proces. Vendar kot vsaka veščina tudi nastopanje s časom postane lažje in bolj naravno.

Zato bi vsem svetovala, da začnejo čim prej. In vadijo.

Kot dober začetek si lahko preberejo kakšno knjigo - recimo Talk Like TED: The 9 Public Speaking Secrets of the World's Top Minds in Confessions of a Public Speaker, ki se fokusirata na različne aspekte javnega nastopanja, ali Fearless Speaking: Beat Your Anxiety. Build Your Confidence. Change Your Life., ki obravnava plat strahu in treme.

Po končanem TEDx govoru.
Foto: Osebni arhiv

Poleg tega lahko pogledajo različne videe, na primer TEDx videe, ali poslušajo podcaste o javnem nastopanju, da dobijo navdih, vidijo dobre primere in spoznajo različne pristope.

Še bolj učinkovito pa je, da se udeležijo delavnice oziroma individualnih ur javnega nastopanja ali pa se pridružijo kakšni skupini, ki javno nastopa, kot je improv šola ali Toastmasters.

Na tak način se posameznik dejansko nauči, kako uporabljati vsa orodja javnega nastopanja in prenesti teoretično znanje v prakso.

VTIS povezuje ljudi z zelo različnimi ozadji in izkušnjami. Kakšno vlogo ima po vašem mnenju skupnost pri razvoju komunikacijskih veščin in samozavesti?

Že od začetka našega življenja ima skupnost močan vpliv na marsikateri aspekt našega življenja, vključno s komunikacijo in samozavestjo.

Povezovanje ljudi z različnimi izkušnjami in ozadji lahko ta proces obogati, zlasti če je skupnost usmerjena v negovanje takih veščin.

Ker na koncu javno nastopanje ni nič drugega kot ena oblika komunikacije, pri kateri smo sicer bolj izpostavljeni.

Veliko VTIS-ovcev deluje v raznolikih delovnih in kulturnih okoljih. Na kaj bi morali biti posebej pozorni pri predstavljanju sebe in svojega dela različnim občinstvom?

Vedno moramo imeti v mislih, kdo je občinstvo, ki se mu predstavljamo.

Zato je dobro imeti vnaprej pripravljenih nekaj različic kratke predstavitve sebe in svojega dela, prilagojenih različnim občinstvom.

To je tista predstavitev, ki jo lahko povemo tudi, če nas nekdo zbudi sredi noči.

Kaj je ena stvar, ki jo lahko posameznik že jutri naredi, da bo pri svojem komuniciranju ali nastopanju bolj jasen in samozavesten?

“Vadi. In ko misliš, da si pripravljen, še malo povadi.”

Vedno imej v mislih, s kom boš komuniciral, oziroma kdo bo tvoje občinstvo in temu primerno pripravi govor.

Iz delavnica Znanstveno komuniciranje - Misija mogoče! - 10. VTIS Simpozij.
Foto: Jurij Kodrun

Več o delu dr. Arijane Filipić

Če želite spremljati delo dr. Arijane Filipić ali se vključiti v njena predavanja, delavnice ali individualna mentoriranja javnega nastopanja, jo lahko najdete prek spletne strani Arijana’s Academy for Presenting ter na družbenih omrežjih, kjer deli vsebine o komuniciranju in nastopanju.

 Kontakt in povezave:

Pri VTIS radi odpiramo prostor pogovorom o znanju, raziskavah, delu v mednarodnem okolju in izkušnjah, ki širijo pogled na stroko in družbo.

Če bi želeli predstaviti svoj projekt, raziskavo ali zanimivo karierno pot, nam lahko pišete. Z veseljem predstavimo tudi vašo zgodbo.

Pišite nam na pisarna@drustvovtis.si.

 
Uporabno za člane, IntervjuPisarna Društva VTIS