VTIS po svetu: Ko se prazniki končajo in vsakdan znova potrka na vrata
ALEKSANDRA PEKOŠAK,v sodelovanju z VTIS lokalnimi odbori NemčijE, ZDA in NizozemskE
5-minutno branje
Življenje slovenskih družin v tujini odpira številna vprašanja usklajevanja kariere, starševstva in časa zase.
Spodnji zapis združuje razmisleke in praktične ideje, ki izhajajo iz izkušenj staršev, ki vsakdan gradijo med različnimi okolji in kulturami.
Čas novega leta, obiskov Slovenije ter dragocenih srečanj s sorodniki in prijatelji v naši lepi domovini je za nami.
Novoletne obljube in cilji so postavljeni, vsakdan pa nas hitro postavi pred realne izzive življenja v tujini. Usklajevanje službenih obveznosti in vzgoje otrok v okoljih, kjer pogosto nimamo neposredne podpore širše družine in starih staršev, prinaša številne izzive. Vsakdo se z njimi sooča po svoje, a skupno vsem je iskanje ravnovesja med delom, družino in skrbjo zase.
Na podlagi izkušenj staršev, ki izjemno uspešno žonglirajo različne vloge in hkrati zavestno postavljajo čas z otroki na prvo mesto, smo zbrali nekaj praktičnih nasvetov.
Kako si olajšati vsakdan
1. Predaja opravil, kjer osebna prisotnost ni nujna
Čistilka za tedensko čiščenje, servis za občasno čiščenje oken ali vrtnarsko podjetje za pomoč okoli hiše niso razkošje, temveč zavestna naložba v čas in energijo, ki jo lahko namenimo družini.
2. Organizacija kuhinje in prehrane
Kuhanje preprostih in zdravih obrokov ali priprava večje količine hrane vnaprej, ki jo shranimo v zamrzovalniku, je lahko ključ do bolj enostavne in manj stresne vsakodnevne kuhinje. Takšen način nam prihrani čas, zmanjša vsakodnevno odločanje in omogoča, da imamo vedno pri roki kakovosten obrok.
V številnih državah si morajo otroci hrano prinesti s seboj od doma, prav tako pa v nekaterih vrtcih in šolah ni zagotovljenih toplih obrokov. Ravno zato postane topel, doma pripravljen obrok še toliko pomembnejši - ne le z vidika prehrane, temveč tudi kot del skrbi, rutine in občutka domačnosti.
3. Podpora skupnosti
Zanesljiva varuška staršem omogoča, da se med tednom ali ob koncih tedna posvetijo službenim obveznostim, športnim aktivnostim ali si preprosto vzamejo trenutek zase, brez slabe vesti. Ob tem je izjemno dragoceno tudi povezovanje s starši drugih otrok. Na ta način se lahko starši med seboj organizirajo, kdo prevzame otroke po šoli ali vrtcu, ter jim omogočijo skupne igralne urice.
Takšna oblika sodelovanja staršem olajša usklajevanje službenih obveznosti, otrokom pa nudi kakovostno preživet čas v igri.
Otroci se družijo s svojimi vrstniki, medtem ko imajo starši priložnost za sproščeno druženje, izmenjavo izkušenj in odprt pogovor o vsakodnevnih prigodah ter izzivih, za katere vemo, da jih nikakor ni malo.
Zelo praktična alternativa je tudi au-pair iz Slovenije. Ta možnost otrokom omogoča, da skozi vsakodnevno druženje pilijo slovenski jezik ter hkrati spoznavajo slovensko kulturo, vrednote in navade, kar je še posebej dragoceno za družine, ki živijo v tujini.
4. Šport in skrb zase kot prioriteta
Redna skrb zase ni luksuz, temveč nuja. Različna članstva (tako spletna kot v živo) nas pogosto dodatno motivirajo, da se aktivnosti res udeležimo, tudi zato, ker smo vanje že finančno vključeni. Takšne oblike zaveze nam pomagajo ohranjati rutino in doslednost.
Odlična investicija so tudi športni pripomočki za domačo uporabo ali celo savna. Tako si lahko starši privoščijo vadbo ali trenutek oddiha kar doma, brez dodatne organizacije in stroškov varstva.
Majhni, a redni trenutki skrbi zase pomembno prispevajo k boljšemu počutju, večji energiji in večji potrpežljivosti v vsakdanjem družinskem življenju.
5. Delo od doma kot velik prihranek časa
Delo na daljavo bistveno zmanjša čas, porabljen za vožnjo z javnim prevozom ali avtomobilom. Ta prihranek nam daje več fleksibilnosti in možnost, da smo bolj prisotni v družinskem življenju ali delovnem mestu v primeru bolj odgovorni funkcij.
6. Pomoč staršev ob službenih potovanjih
Kadar je to mogoče, je pomoč starih staršev med službenimi odsotnostmi neprecenljiva - tako za otroke kot za starše. Res je, da to pogosto zahteva dodatno načrtovanje in potovanja starih staršev, vendar v zameno prinaša dragocene skupne trenutke, ki bogatijo tako otroke kot stare starše in krepijo medgeneracijske vezi.
7. Pogum reči »ne«
V določenem življenjskem obdobju ni mogoče biti povsod. Odpoved nekaterim stranskim akademskim karieram, projektom ali dodatnim dejavnostim je pogosto zavestna in zrela odločitev v prid družini.
VTISovci smo znani po tem, da smo zelo aktivni in se udejstvujemo na različnih področjih, a pride tudi čas, ko je povsem v redu kakšno idejo ali ambicijo zavestno odložiti - z zavedanjem, da jo bomo lahko uresničili kasneje, ko bodo okoliščine drugačne.
8. Dnevi, blokirani izključno za družino
Načrtno rezervirani dnevi brez službenih obveznosti pomagajo, da družinski čas ne ostane zgolj dobra želja, temveč realnost.
9. Samostojnost otrok
V manjših krajih v Nemčiji in na Nizozemskem je povsem običajno, da otroci v šolo hodijo samostojno, peš, s kolesom ali s skirojem. Pogosto se na pot odpravijo v skupini, kar dodatno krepi občutek varnosti ter spodbuja njihovo samostojnost in odgovornost.
V Nemčiji imajo otroci celodnevni pouk, praviloma do 16. ure. V tem času so vključeni v interesne dejavnosti in športne aktivnosti, ki se večinoma izvajajo kar na šoli. Staršem tako ni treba prevzemati vloge »taksistov« in otrok voziti z ene dejavnosti na drugo, kar bistveno poenostavi vsakdan.
Tudi nekatere šole na Nizozemskem se povezujejo z zunanjimi izvajalci interesnih dejavnosti, ki potekajo neposredno po koncu pouka.
Takšen sistem otrokom omogoča raznolik in aktiven popoldan, staršem pa večjo časovno razbremenitev ter bolj uravnotežen družinski ritem.
Ne smemo pozabiti, da se otroci učijo skozi igro. Velik poudarek je namenjen tudi medgeneracijskemu sodelovanju, starejši učijo mlajše, mlajši otroci pa tudi pogosto obiskujejo starejše občane, kjer s pesmijo in druženjem pričarajo nasmeh na obraze starejših. Ti pa se z veseljem odzovejo povabilu in obiščejo šolo ali vrtec, kjer otrokom preberejo kakšno knjigo.
Ohranitev večjezičnosti in stika s Slovenijo
Večjezično okolje družine zavestno negujejo tako, da doma govorijo striktno slovensko, so v rednem stiku s slovensko družino, berejo slovenske knjige in revije ter skupaj gledajo slovenske filme in risanke.
Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč most do kulture, identitete in občutka pripadnosti.
Malce težje je ohranjati slovenski jezik v situacijah, ko starša govorita različna jezika, a tudi v teh primerih ostaja govorjenje slovenščine ključno za ohranjanje jezika in povezavo z domačo kulturo.
V nekaterih državah je otrokom omogočeno učenje slovenščine tudi izven domovine (preko spleta).
V Nemčiji, zlasti v Münchnu, imajo otroci možnost organiziranega pouka slovenskega jezika, v nekaterih nemških knjižnicah pa so na voljo tudi slovenske otroške knjige. Na ta način lahko otroci, ki odraščajo v tujini, ohranjajo stik z maternim jezikom ter slovensko kulturo in identiteto.
Seveda obstaja veliko različnih pristopov k vzgoji otrok, pogosto pa lahko dragocene ideje najdemo v knjigah, blogih, pogovorih z drugimi starši ali s starimi starši.
“V upanju, da ste v tem članku našli kakšno novo idejo ali navdih, a predvsem naj veste, da vzgoja otrok v tujini ni mačji kašelj. Kljub vsem izzivom delate čudovito delo in za to si zaslužite en velik, iskren aplavz!”
Društvo VTIS že več kot desetletje ostaja pomembna vez med Slovenci v tujini - skupnost, ki razume, podpira in povezuje družine, ki svoje življenje gradijo med kulturami.