Slovenija je majhna, njena raziskovalna skupnost pa sega daleč
O povezovanju slovenskih raziskovalcev po svetu in pomenu kroženja znanja.
Slovenski raziskovalci sodelujejo pri pomembnih znanstvenih odkritjih na vodilnih institucijah po svetu.
A koliko njihovega dela pravzaprav poznamo doma?
Prav iz tega vprašanja je pred enajstimi leti nastal VTIS Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.
Dogodek, ki raziskovalcem omogoča, da svoje delo predstavijo slovenskemu občinstvu, hkrati pa odpira prostor za izmenjavo znanja, nove poglede in sodelovanja.
Letošnji Simpozij poteka v okviru Meseca znanosti, pri njegovi izvedbi pa kot soorganizator sodeluje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.
NEŽA VADNJAL
5-minutno branje
Z Nežo Vadnjal, vodjo programa Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, smo se pogovarjali o tem, kako se je le ta skozi leta razvijal, zakaj je pomembno, da znanje kroži med Slovenijo in svetom, ter kaj lahko obiskovalci pričakujejo letos.
Simpozij letos poteka že enajstič. Kako se je v tem času spreminjal in kaj je kljub vsem spremembam ostalo njegovo bistvo?
Mislim, da so se največje spremembe zgodile predvsem pri načinu izvedbe. Ko smo organizirali prve Simpozije, virtualni dogodki še niso bili nekaj običajnega. Epidemija covida-19 je tudi za VTIS pomenila premik v spletno okolje, kasneje pa smo razvili hibridni format, v katerem bo potekal tudi letošnji Simpozij.
Spremenilo se je tudi mesto Simpozija v dejavnostih društva. Gre za enega naših najstarejših dogodkov, ki je bil ob začetkih poleg VTIS leta eden osrednjih, danes pa je del precej širšega programa društva.
Njegovo bistvo pa ostaja enako:
slovenskim raziskovalcem v tujini omogočiti, da predstavijo svoje delo in najnovejša dognanja z različnih raziskovalnih področij.
Zakaj je pomembno, da obstaja prostor, kjer se znanje in izkušnje slovenskih raziskovalcev v tujini povezujejo s Slovenijo?
Prvi Simpozij je nastal iz ugotovitve, da imamo v tujini številne vrhunske slovenske raziskovalce, ki delujejo na vodilnih raziskovalnih institucijah in sodelujejo pri pomembnih raziskavah svetovnega merila.
“V Sloveniji pa mnogi še nikoli niso dobili priložnosti, da bi predstavili svoje delo. VTISov Simpozij jim ponuja prav to.”
V enajstih letih je delo marsikaterega slovenskega raziskovalca v tujini postalo bolj prepoznavno. Še vedno pa je veliko takšnih, predvsem na začetku kariere, ki te priložnosti še niso imeli.
Ne glede na to, na kateri stopnji kariere so, lahko slovenski raziskovalci v tujini pomembno prispevajo h kroženju znanja med Slovenijo in svetom.
To je pri raziskovanju, katerega bistvo je ustvarjanje novega znanja, ključnega pomena.
Pri tem ne gre samo za to, da v Sloveniji izvemo, kaj naši raziskovalci počnejo v tujini. Pomembno je tudi, da njihove izkušnje in poznanstva postanejo dostopnejši raziskovalcem doma. Tako lahko povezave s tujino prerastejo v konkretne priložnosti za sodelovanje.
Se ti je skozi leta v spomin posebej vtisnil kakšen trenutek, srečanje ali zgodba, ki dobro pokaže, kaj lahko nastane na Simpoziju?
Na Simpoziju me vsako leto znova preseneti, koliko znanja imamo VTISovci in Slovenci nasploh po vsem svetu, pa tudi, kako velika je želja naših članov po povezovanju ter deljenju znanja in izkušenj.
Zanimivo je, da lahko na enem dogodku spoznaš ljudi, ki raziskujejo povsem različne stvari, pa vendar v pogovoru najdejo skupne točke.
In prav to se mi zdi največja vrednost Simpozija. Nikoli ne veš, katero srečanje ali pogovor lahko odpre vrata nečemu novemu.
Simpozij ni namenjen samo raziskovalcem, ki na njem nastopajo. Komu vse je namenjen in kaj lahko od njega odnesejo obiskovalci?
Simpozij je namenjen vsem, ki jih zanima, s čim se ukvarjajo slovenski raziskovalci po svetu, ali pa se želijo z njimi povezati. Za obisk ni potrebno posebno raziskovalno predznanje.
Obiskovalci lahko spoznajo aktualne raziskave z različnih področij, prisluhnejo novim pogledom in se povežejo z raziskovalci, ki delujejo na mednarodnih institucijah.
“Včasih je dovolj že eno predavanje, ki ti odpre povsem nov pogled na temo, o kateri prej nisi veliko razmišljal. ”
Prav to je ena od prednosti Simpozija, saj omogoča, da stopimo tudi izven področij, ki jih že poznamo.
Letos pomemben del Simpozija predstavlja tudi Poster Session. Zakaj želi VTIS dati prostor mladim raziskovalcem in tistim na začetku raziskovalne poti?
To je v kontekstu Simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini še posebej pomembno, saj želimo povezovati različne generacije raziskovalcev.
Mlajši lahko spoznajo izkušnje tistih, ki so svojo raziskovalno pot že začeli v tujini, hkrati pa tudi sami prispevajo nove ideje in poglede.
Verjamemo, da se kakovostna raziskovalna skupnost gradi tudi tako, da priložnost dobijo tisti, ki svojo pot šele začenjajo.
Poster Session jim omogoča, da svoje raziskave predstavijo širšemu občinstvu, dobijo odzive na svoje delo in navežejo stike z izkušenejšimi raziskovalci.
Takšna izkušnja je lahko še posebej dragocena za nekoga, ki je še zelo na zečetku raziskovalne poti ali odhodu na študij oziroma raziskovalno delo v tujino.
Letošnji program povezuje zelo različna področja. Od investiranja in ekonomije do zdravja, evolucije in ekologije. Kaj povezuje te teme in kaj ste želeli z letošnjim programom odpreti?
Na Simpoziju vedno poskušamo izbrati čim bolj aktualne teme. Hkrati gre za interdisciplinarni dogodek, kjer želimo dati priložnost raziskovalcem s čim več različnih področij in pritegniti obiskovalce z različnimi zanimanji. Vsak si lahko izbere panele, ki ga najbolj zanimajo.
Investiranje, zdravje in ekologija so zelo različna raziskovalna področja, vendar se vsa dotikajo vprašanj, ki vplivajo na našo prihodnost.
Prav zato se mi zdi zanimivo, da jih lahko na enem dogodku pogledamo z različnih raziskovalnih perspektiv. Morda kdo pride zaradi ene teme, domov pa odnese zanimivo spoznanje s povsem drugega področja.
Kako pomembno je, da raziskovanje ne ostaja znotraj raziskovalnih institucij, ampak postane del širšega pogovora v družbi?
Znanstveno raziskovanje temelji na transparentnosti, preverljivosti, ponovljivosti in kritičnem preverjanju rezultatov.
Mislim, da si kot družba zaslužimo, da odločitve sprejemamo na podlagi podatkov in skrbno analiziranih raziskovalnih izsledkov, ne pa zgolj osebnih mnenj, omejenih izkušenj in predpostavk.
Da bi bilo to mogoče, moramo imeti dostop do znanja in rezultatov raziskav.
Kaj te po enajstih letih Simpozija še vedno najbolj navdušuje in česa se letos najbolj veseliš?
Iz mojega vidika še vedno ostaja začetni namen Simpozija dati slovenskim raziskovalcem, ki delujejo v tujini, priložnost, da predstavijo svoje delo, slovenskemu občinstvu pa, da o teh prelomnih raziskavah sliši v slovenščini.
“Najbolj me še vedno navdušuje, koliko zanimivih raziskav nastaja po svetu tudi s sodelovanjem slovenskih raziskovalcev in kako malo o nekaterih od njih pravzaprav vemo doma.”
Zato se veselim novih spoznanj in srečanj, predvsem pa si želim, da bi se nam letos pridružilo čim več ljudi, tudi takšnih, ki se z raziskovanjem poklicno ne ukvarjajo. Znanost namreč zadeva vse nas.
V skupnosti VTIS že več kot desetletje povezujemo Slovence doma in po svetu ter odpiramo prostor za izmenjavo izkušenj o življenju, delu, študiju in ustvarjanju doma v različnih okoljih.
Če imate tudi vi zgodbo, izkušnjo ali pogled, ki bi ga želeli deliti z našo skupnostjo, nam pišite na pisarna@drustvovtis.si.