Radio Slovenija, Prvi program │ Slovenija Novinarka in voditeljica

Strokovno ozadje

Mojca Delač je voditeljica in novinarka na Prvem programu Radia Slovenija. Po diplomi iz mednarodnih odnosov v Ljubljani je v Združenem Kraljestvu z odliko dokončala magistrski študij socialne psihologije. Ljudje in njihove zgodbe so tudi v srčiki njenega profesionalnega zanimanja, kjer se loteva žanrsko in tematsko različnih vsebin. Od leta 2015 neumorno in najraje raziskuje svet človeških možganov in nevroznanosti v priljubljeni in nagrajeni oddaji Možgani na dlani. Med odmevnimi projekti sta tudi oddaja Samoumiritev, po kateri je izšla istoimenska knjiga, ki jo je uredila, ter radijski dokumentarec Potovanje na robu noči.

Pogled na temo

Pomemben del vzgoje in izobraževanja so razvoj (kritičnega) mišljenja, reševanje problemov pa tudi razvoj kreativnosti in socializacija. Kako postaviti etične in pravne okvire za prihodnost izobraževanja z umetno inteligenco? Kako se bo vmešala med vloge učiteljev in učencev ter učenje sobivanja in odnosov. Kakšne generacije mladih ljudi bo izoblikovala? Ali bodo one izoblikovale njo?

Institut »Jožef Stefan« │ Slovenija
Sovodja Odseka za umetno inteligenco

Strokovno ozadje

Marko Grobelnik je sovodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«. Deluje na področju raziskav in aplikacij umetne inteligence, od avtomatizacije znanstvenega procesa do uporabe UI za razumevanje in napovedovanje globalne geopolitike. Aktiven je tudi na področju mednarodne regulacije umetne inteligence.

Pogled na temo

Umetna inteligenca spreminja znanost in znanstveni proces ter odpira temeljna vprašanja o delu raziskovalcev. Kaj je znanje za ljudi in kaj za računalnike? Od kod prihajajo ideje in kaj je zares nova ideja? Obrisi znanosti čez pet ali deset let se kažejo že danes, veliko vprašanj pa ostaja odprtih.

Samostojna znanstvena komunikatorka │ Slovenija Komuniciranje znanosti in občanska znanost

Strokovno ozadje

Zarja Muršič je nagrajena znanstvena komunikatorka in ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji. Po zaključku doktorata s področja evolucijske antropologije se je odločila za pot samostojne komunikatorke znanosti. Pri svojem delu sodeluje z različnimi nacionalnimi in mednarodnimi mediji. Zadnje čase ustvarja vsebin o znanosti za družabna omrežja. Vodi različne delavnice komuniciranja znanosti. Najraje odkriva zgodbe, ki se prepletajo med znanostjo in družbo.

Pogled na temo

Te dni se sprašujem predvsem o tem, kako se lahko kot družba skupaj odločimo, kako uporabljati orodja UI za dobre namene. Kako poskrbeti, da nam bodo orodja UI pomagala spodbujati in ustvarjati kakovostno znanost ter ne zgolj prispevati k poplavi znanstvenih objav, ki jih nihče več ne uspe prebrati? Bo umetna inteligenca »pomočnica« pri reševanju in prilagajanju na podnebne spremembe ali zgolj vedno večja porabnica energije?

Direktorat za znanost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino │ Slovenija

Strokovno ozadje

Dr. Andreja Umek Venturini na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino opravlja naloge, povezane s sodelovanjem z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC) in s koordinacijo na digitalnem področju Grozda 4 v Obzorju Evropa. Njeno delo obsega zastopanje potencialov, potreb in interesov slovenske raziskovalne ter razvojno-inovacijske skupnosti na ravni Evropske unije ter prenos dobrih praks in evropskih usmeritev v slovenski prostor z namenom krepitve spodbudnega raziskovalnega okolja. Od ustanovitve sodeluje tudi v delovni skupini Ukrepa evropskega raziskovalnega prostora (ERA Action) za spodbujanje in pospeševanje uporabe umetne inteligence v znanosti in raziskavah v EU. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je doktorirala s področja računalništva.

Pogled na temo

Uporaba umetne inteligence v raziskavah ostaja predmet intenzivnih razprav o politikah na evropski in mednarodni ravni. Vse večja vloga umetne inteligence v znanosti povezuje različna znanstvena področja. Omogoča hitrejše raziskovalne procese, nove znanstvene preboje ter reševanje problemov, ki so bili z dosedanjimi metodami težko ali sploh nerešljivi. Pomembno vpliva tudi na delovanje raziskovalnih organizacij in financerje raziskav pri njihovih postopkih. Zato je ključno, da umetno inteligenco v znanosti uporabljamo odgovorno, ob ohranjanju temeljnih načel dobrega znanstvenega in strokovnega ravnanja ter osebne odgovornosti raziskovalcev in raziskovalk za rezultate svojega dela. Tudi v Sloveniji si prizadevamo vzpostaviti ustrezno okolje za odgovorno uporabo UI v znanosti.

Univerza v Ljubljani in Inštitut za kazenskopravno etiko in kriminologijo, Ljubljana, Slovenija; Univerza v Gentu, Belgija

Strokovno ozadje

Prof. dr. Nina Peršak se raziskovalno ukvarja s kazenskim pravom, človekovimi pravicami, kriminologijo, viktimologijo, pravno sociologijo in etiko. V okviru svoje raziskovalne dejavnosti je med drugim pred leti objavila in souredila mednarodni publikaciji o izzivih umetne inteligence v kazenskem pravosodju. Na Univerzi v Ljubljani pa vodi enoto za etiko in integriteto v raziskovanju, v okviru katere naslavlja tematiko etične uporabe in razvoja UI tako pri splošnih in specialističnih usposabljanjih, ki jih izvaja, kot tudi pri sestavi podpornih dokumentov (npr. o dobrih znanstvenih praksah, smernicah za etično ravnanje pri znanstvenem objavljanju ipd.).

Pogled na temo

Razvoj umetne inteligence nedvomno prinaša mnogo dobrega in koristnega, čeprav je treba biti pozoren tudi na posledice in imeti tudi določeno sposobnost predvidevanja. Standardi raziskovalne etike in integritete so zelo pomemben element, ki lahko pomaga nasloviti trenutne zakonodajne luknje. Kljub temu pa se tudi tu odpirajo številna vprašanja, npr. glede plagiatorstva. Širše družbeno gledano pa je zanimivo vprašanje tudi, kako trenutni razvoj UI sistemov na dolgi rok vpliva na našo avtonomnost, kognitivne sposobnosti in kompetence. Ali se razvoj UI premika v smeri, ki si jo želimo?

University of Notre Dame │ ZDA Izredni profesor financ

Področje

Izvedeni finančni instrumenti

Strokovno ozadje

Benjamin Golez je izredni profesor financ na University of Notre Dame in član pedagoške skupine v Notre Dame Institute for Global Investing. Raziskuje, kako in zakaj se cene finančnih sredstev skozi čas spreminjajo in kako se razlikujejo med državami. Pri raziskovanju pričakovanj vlagateljev uporablja tudi izvedene finančne instrumente.

Vprašanje, ki ga odpira

Zakaj se z izvedenimi finančnimi instrumenti v Sloveniji ne trguje?

Misel raziskovalca

Razmišljajte na veliko, a ostanite ozko specializirani.

John Cabot University │ Italija Docent za ekonomijo in finance

Področje

Od centralnih bank do malih podjetij

Strokovno ozadje

Kristjan Markovc je docent za ekonomijo in finance na univerzi John Cabot v Rimu. Doktoriral je iz ekonomije in financ na Univerzi Federico II v Neaplju, pred tem pa se je izobraževal in raziskovalno deloval tudi v ZDA, na Japonskem in v Belgiji. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na podjetniške finance, finančno posredništvo in kapitalske trge. Posebej ga zanimajo učinki denarne in davčne politike na finančne odločitve podjetij, njihovo poslovanje ter delovanje finančnih institucij. V svojih raziskavah med drugim preučuje vpliv nekonvencionalne denarne politike Evropske centralne banke na trg podjetniških obveznic ter učinke različnih davčnih režimov.

Vprašanje, ki ga odpira

Ali je sploh kdo imun na gospodarske spremembe, tudi če ni neposredno izpostavljen odločitvam največjih gospodarskih akterjev?

Misel raziskovalca

Ostani radoveden, kritičen in odprt za nova okolja. Raziskovalna pot ni vedno predvidljiva, prav nepričakovane izkušnje pa pogosto odpirajo največ priložnosti.

Oddelek za menedžment in človeške vire │ HEC Paris, Francija Doktorska kandidatka

Področje

Digitalne platforme in spreminjanje družbenih pričakovanj

Strokovno ozadje

Maruša Rus je doktorska študentka na francoski poslovni šoli HEC Paris. Raziskuje fenomen korporativne delikvence, od tega pod kakšnimi pogoji se podjetja zavestno odločajo za kršenje pravil do tega kako poteka nadzor in sankcioniranje podjetij s strani državnih agencij in civilne družbe. V ospredju njenega raziskovanja je vprašanje, zakaj nekatere kršitve sprožijo močne odzive, druge pa ostanejo brez posledic. Različnost odzivov na delikvenco je mogoče najti tako pri državnih agencijah kot v javnosti. Pri tem raziskuje, kdaj se ljudje organizirajo in opozorijo na kršitve, kako se organizacije po prejemu informacij o domnevnih kršitvah odločajo o kaznovanju ter zakaj tudi izrečene sankcije pogosto ne privedejo do sprememb v ravnanju podjetij. Ta vprašanja raziskuje na primerih pariških mestnih četrti, digitalnih platform in gospodarskih panog. Maruša je diplomirala in magistrirala na univerzi Sciences Po Paris. Pred začetkom doktorata je delovala v mednarodnih institucijah, med drugim pri OECD in Evropskem parlamentu, kjer se je ukvarjala z mednarodno trgovinsko in digitalno politiko.

Deakin University, Avstralija │ Coventry University, Združeno kraljestvo

Doktorska raziskovalka

Področje

Virtualna resničnost za psihološko podporo v ekstremnih okoljih

Strokovno ozadje

Tjaša Šavorič je doktorska raziskovalka v okviru cotutelle programa na univerzah Deakin in Coventry. Raziskuje, kako lahko gamificirane, umetniško zasnovane izkušnje v virtualni resničnosti zmanjšujejo stres in anksioznost pri pacientih na intenzivni negi ter v drugih izoliranih in ekstremnih okoljih. Posebej se posveča praktični implementaciji virtualnih izkušenj v realna klinična okolja, njihovi izvedljivosti in merljivemu učinku.

Vprašanje, ki ga odpira

Kako lahko interdisciplinarno zasnovana virtualna resničnost postane varna, dostopna in učinkovita podpora ljudem v ekstremnih okoljih?

Misel raziskovalca

Tehnologija ima največjo vrednost takrat, ko je oblikovana z ljudmi in za ljudi ter ko se lahko smiselno vključi v njihovo resnično okolje.

Loughborough University │ Združeno kraljestvo

Podoktorska raziskovalka

Področje

Nevromišična fiziologija

Strokovno ozadje

Tamara Valenčič je podoktorska raziskovalka na Loughborough University, kjer preučuje učinke nevromišične električne stimulacije na živčno-mišično funkcijo in fiziologijo bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na nevromišične mehanizme človeškega gibanja, zlasti fiziologijo motoričnih enot po poškodbah, pri kroničnih boleznih ter z vadbo povzročenem nevromišičnem utrujanju.

Vprašanje, ki ga odpira

Kaj nam električni signali mišic povedo o komunikaciji živčnega sistema z mišicami in njenih prilagoditvah na različne izzive v zdravju in bolezni?

Misel raziskovalca

Raziskovalna pot je dolga, zato si poiščite mentorja in okolje, ki vas bosta izzivala in hkrati podpirala. To pogosto šteje več kot sama tema raziskovanja.

Univerza v Aarhusu │ Danska

Izredna profesorica

Področje

Mikroorganizmi v atmosferi in njihov vpliv na podnebje

Strokovno ozadje

Tina Šantl-Temkiv je izredna profesorica na Univerzi v Aarhusu na Danskem, kjer vodi Laboratorij za aeromikrobiologijo. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na mikroorganizme in biološke delce v atmosferi, zlasti na sestavo in dinamiko teh delcev, ter pa na njihov vpliv na nastajanje oblakov in padavin, podnebje, zdravje, ter prenos rastlinskih patogenov. Pri svojem delu povezuje mikrobiologijo, atmosferske vede, meteorologijo, medicino, in agroecologijo.

Vprašanje, ki ga odpira

Kako mikroorganizmi v atmosferi vplivajo na nastajanje oblakov in padavin ter s tem na podnebje?

Misel raziskovalca

Ohranite radovednost in strast do vprašanj, ki vas pritegnejo, in ne bojte se raziskovati zunaj meja svoje neposredne stroke. Ena najbolj zanimivih odkritij pogosto nastanejo tam, kjer se srečujejo ideje, ki presegajo strokovne omejitve.