Karierne poti, povezane z Evropsko unijo
Evropsko okolje odpira priložnosti na različnih področjih in v različnih vlogah.
Možnosti za zaposlitev, povezane z Evropsko unijo, so zelo raznolike, prav tako pa tudi poti, ki vodijo do njih.
Svoje mesto lahko tu najdejo strokovnjaki z najrazličnejših področij, od prava, ekonomije in komuniciranja do tehnologije, okolja, znanosti, prevajanja ter številnih drugih strok.
V različnih organih, službah in agencijah EU deluje več tisoč ljudi iz vseh držav članic, med njimi tudi številni Slovenci.
NUŠA Hudoklin
5-minutno branje
Da bi vam delo, povezano z EU, približali tudi skozi osebne zgodbe, so svoje izkušnje z nami delili Aleksandra Koren, Jure Kralj, Urška Grahek in Nuša Hudoklin.
Njihove poti vodijo od evropskih institucij v Bruslju in Luksemburgu do mednarodne glasbene industrije in dela z evropskimi vsebinami v Sloveniji. Čeprav so njihove karierne poti različne, njihove zgodbe povezuje nekaj skupnega:
znanje, vztrajnost, prilagodljivost in radovednost.
Aleksandra Koren: od Blue Book pripravništva do evropskih milijard
Aleksandra Koren je trenutno zaposlena v Luksemburgu na Generalnem direktoratu za proračun pri Evropski komisiji. Deluje na področju evropskega javnega dolga, zelenih obveznic in odnosov z investitorji.
V evropskem okolju so jo najbolj presenetile vsote.
“Vsak teden gre skozi ‘prste’ naše enote med 5 in 10 milijard evrov.”
Njena pot do današnje vloge se je začela med magistrskim študijem ekonomije v Frankfurtu. Na fakulteti so jim predstavili Blue Book, program pripravništva Evropske komisije. Ker takrat še ni imela zaključenega magisterija, sama ni bila povsem prepričana, ali bo na razpisu uspešna. Bila je in svojo prvo izkušnjo na Komisiji pridobila na Generalnem direktoratu za proračun.
Po pripravništvu se je vrnila v Nemčijo dokončat magistrski študij, nato pa ponovno na Komisijo. Ko je Evropska unija začela v večjem obsegu izdajati evropske obveznice, jo je karierna pot pripeljala v Luksemburg.
Njene naloge so se skozi leta razvile od ocenjevanja evropskih proračunskih programov do upravljanja zelenih obveznic in danes komunikacije z investitorji v evropski javni dolg.
Toda pripravništvo zanjo ni pomenilo neposredne poti do redne zaposlitve.
»Pot, da postaneš ‘evropski uradnik’, je zelo dolga. Sama sem imela več kot šest let pripravništev, začasnih pogodb in pogodb za določen čas, preden mi je uspelo na EPSO tekmovanju.«
Prva priložnost lahko odpre vrata, nadaljnja pot pa ni vedno tako predvidljiva. Avgusta letos, ji je uspelo postati stalna evropska uradnica.
Aleksandra opozarja tudi na predstavo, da evropske institucije iščejo predvsem ljudi s splošnim poznavanjem Evropske unije. Na njenem področju so ključni ekonomija, finance in pravo, širše pa po njenih izkušnjah predvsem specialistična in tehnična znanja.
Kot nazorno pravi sama, se enote na Komisiji ukvarjajo z vsem »od velikosti riža do gibanja planetov« in na celotnem spektru potrebujejo specialiste.
Jure Kralj: ko se ena vrata zaprejo, se lahko odprejo druga
Tudi Jure Kralj je prve resne izkušnje z evropskimi institucijami pridobil na Evropski komisiji. Po študiju prava v Belgiji ter vrsti pripravništev se je prijavil na pripravništvo na Generalnem direktoratu Evropske komisije za konkurenco.
Prvi razgovor se ni končal tako, kot si je želel.
“Po vsej mizi sem imel razprostrte dosjeje s področja konkurence, zdelo se mi je, da je šlo dobro, a na koncu so izbrali drugega kandidata.”
Pa vendar zgodba ni imela nesrečnega konca. Že naslednji dan ga je kontaktiral direktorat za kartele in mu na podlagi priporočila enote, ki ga dan prej ni izbrala, ponudil pripravništvo.
Tej izkušnji so sledili novi koraki. Jure je sodeloval pri slovenskem predsedovanju Svetu EU leta 2021 ter na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju kot ataše delal na področju prava družb in intelektualne lastnine. Danes je višji vodstveni delavec za pravne in politične zadeve pri International Confederation of Music Publishers (ICMP), svetovnem združenju glasbeno-založniške industrije.
Njegovo delo vključuje spremljanje zakonodajnih, regulativnih in političnih procesov, ki vplivajo na glasbeno industrijo, od avtorskega prava in umetne inteligence do digitalne regulative in kolektivnega upravljanja pravic.
In čeprav svojo kariero gradi v Bruslju, njegovo delo še zdaleč ni omejeno na Evropo.
»Zgolj danes sem vsebinsko obravnaval zakonodajo oziroma sodne procese v Indoneziji, Maleziji, na Tajskem, v Avstraliji, v ZAE in v ZDA.«
Jureta je presenetilo, kako pomembno je pri mednarodnem delu kulturno razumevanje. Poznavanje okolja, navad, izrazov ali kulture sogovorcev lahko pomembno pomaga pri vzpostavljanju odnosov.
Če bi moral izpostaviti eno lastnost, ki je danes pri takšnem delu posebej pomembna, bi izbral prilagodljivost. Od njegovega vstopa na trg dela so se razmere večkrat temeljito spremenile, od pandemije in vzpona umetne inteligence do oboroženih konfliktov.
Mladim svetuje tudi, naj področja dela ne izbirajo samo glede na institucijo ali naziv, temveč predvsem glede na vsebino, ki jih resnično zanima.
»V intenzivnejših obdobjih mi delo zelo lajša dejstvo, da so mi naloge in področja vsebinsko zanimivi.«
Ob tem dodaja, da je pri takšnem delu pomembna tudi potrpežljivost. Odnosi v evropskih in mednarodnih zadevah se gradijo počasi, ljudje pa te morajo skozi čas »videti in slišati«.
Urša Grahek: prvi neuspeh še ni konec poti
Urška Grahek dela v Generalnem sekretariatu Evropske komisije v Bruslju, na oddelku za sodelovanje z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske.
Pomemben del njenega dela so zaznamovala pogajanja ob izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Bila so intenzivna in so vključevala tudi potovanja v London, saj je bilo treba v kratkem času pripraviti sporazum o izstopu in nato še sporazum o trgovini in sodelovanju.
Njena izkušnja tako pokaže tudi manj vidno plat dela evropskih institucij: mednarodna pogajanja.
Opaža, da ljudje v mnogih državah pogosto pripisujejo nepopularne ukrepe evropskim institucijam in Bruslju.
“Pred Brexitom so v Veliki Britaniji za vse težave krivili Evropsko unijo, sedaj pa so sami odgovorni za situacijo, v kateri so se znašli, in ne morejo več kriviti Bruslja.”
Urška se je z evropskim okoljem srečala že med študijem evropskih zadev na College of Europe v Belgiji. Po magisteriju se je prijavila na pripravništvo, po njem pa leta 2004 na izpit za redno zaposlitev.
Konkurenca je bila ob vstopu desetih novih držav v EU velika in prvič se ji ni uspelo uvrstiti na listo za zaposlitev. Po delu v Evropskem parlamentu je leta 2007 poskusila ponovno. Tokrat uspešno. Leta 2008 se je redno zaposlila na Evropski komisiji.
»Vsem, ki se prijavljajo na izpite za delo v evropskih institucijah, bi svetovala, naj ne obupajo, če jim prvič ne uspe.«
Poleg vztrajnosti izpostavlja tudi pomen znanja jezikov. Sama se je morala dodatno izpopolniti v angleščini in francoščini, saj tovrstno delo zahteva nenehno izpopolnjevanje in prilagajanje novim izzivom.
Mladim zato svetuje učenje jezikov, zanimanje za zgodovino evropskega povezovanja in spremljanje vsakodnevnega delovanja evropskih institucij.
Ob tem opozarja tudi na manj vidno plat takšne kariere. Delo v evropski instituciji zahteva veliko predanosti in v intenzivnejših obdobjih lahko služba hitro stopi v ospredje.
Kot pravi, se danes tudi znotraj institucij več govori o pomenu zdravega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Nuša Hudoklin: evropske teme tudi iz Slovenije
Kariera, povezana z Evropsko unijo, ne zahteva nujno selitve v Bruselj ali Luksemburg.
To kaže tudi izkušnja Nuše Hudoklin, ki vodi informacijsko točko EUROPE DIRECT Novo mesto pod okriljem Razvojnega centra Novo mesto. Gre za podaljšano roko Evropske komisije, ki evropske teme povezuje z lokalnim okoljem.
Državljanom so na voljo za vprašanja o Evropski uniji, prioritete Evropske komisije pa skozi dogodke in druge aktivnosti približujejo ljudem v jugovzhodni Sloveniji.
Njena izkušnja odpira nekoliko drugačen pogled na možnosti dela, povezanega z Evropsko unijo.
Evropske politike namreč ne nastajajo in živijo samo znotraj institucij.
Potrebujejo tudi ljudi in organizacije, ki jih približujejo lokalnemu prebivalstvu, ustvarjajo prostor za razpravo in povezujejo evropske teme z aktualnimi dogajanji.
Glede na potrebe regije sta med pomembnejšimi vsebinami trenutno digitalizacija in konkurenčnost.
Te zanima delo, povezano z Evropsko unijo?
Ena najbolj prepoznavnih vstopnih možnosti, ki je predstavljala pomemben prvi korak tudi pri Aleksandri, Juretu in Urški, je program Blue Book Traineeship, petmesečno plačano pripravništvo Evropske komisije.
Diplomantom omogoča praktičen vpogled v oblikovanje evropskih politik in delovanje javne uprave v mednarodnem okolju. Kot pripravniki sodelujejo pri raziskavah, analizah in pripravi poročil, podpirajo oblikovanje in izvajanje politik ter pomagajo pri projektih, srečanjih in dogodkih.
Svoje izkušnje lahko pridobivajo v različnih službah Komisije, agencijah in drugih telesih, večina mest je v Bruslju in Luksemburgu, posamezne priložnosti pa so na voljo tudi v predstavništvih Komisije v državah članicah.
Za več informacij priporočamo spremljanje uradnih strani:
EU Careers
Aktualna delovna mesta, informacije o različnih oblikah zaposlitve, izbirnih postopkih in pripravništvih v institucijah ter organih EU.
Pripravništva v institucijah EU
Pregled različnih programov pripravništev in možnosti za pridobivanje prvih izkušenj.
Preglej pripravništva na EU Careers
Blue Book Traineeship Evropske komisije
Informacije o programu, pogojih, prijavnem postopku in aktualnih rokih. Program in njegova pravila se lahko spreminjajo, zato je pred prijavo najbolje preveriti aktualne pogoje neposredno na uradni strani Evropske komisije.
Pri iskanju priložnosti se ni treba omejiti le na Bruselj. To dobro ponazorijo zgodbe naših članov: Aleksandro je pot vodila v Luksemburg, Nuša deluje v Sloveniji, Juretova zgodba pa pokaže tudi organizacije zunaj samih institucij EU.
Možnosti za delo v evropskih institucijah se odpirajo v različnih okoljih in mestih. Evropska komisija, Evropski parlament, Sodišče Evropske unije, Evropska investicijska banka ter številni drugi organi in agencije EU delujejo na različnih lokacijah, pri čemer so pomembna središča še Luksemburg, Strasbourg, Frankfurt in Haag.
Različne poti, nekaj skupnih imenovalcev
Na prvi pogled bi težko našli eno samo karierno formulo, ki bi povezovala evropske finance, Brexit, svetovno glasbeno industrijo in približevanje evropskih tem lokalnemu okolju.
Različne poti naših sogovornikov odpirajo pogled na raznolikost karier, povezanih z Evropsko unijo.
Njihove izkušnje povezujejo strokovno znanje, jeziki, prilagodljivost in pripravljenost na delovanje v mednarodnem okolju. Hkrati razkrivajo še nekaj: neuspešna prijava ali nekoliko daljša pot še ne pomenita konca možnosti. Včasih na naslednjo priložnost čakaš nekaj let, včasih pa se, kot pri Juretu, pojavi že naslednji dan.
Kot pravi Aleksandra Koren:
“Naj te ne bo strah življenja v tujini. Gotovo znaš angleško bolje, kot misliš, in to izkušnjo boš delil_a s številnimi mladimi, ki so v podobni situaciji. Prijateljstva in izkušnje ostanejo za vedno. Samo drzni si.”
V skupnosti VTIS že več kot desetletje povezujemo Slovence doma in po svetu ter odpiramo prostor za izmenjavo izkušenj o življenju, delu, študiju in ustvarjanju doma v različnih okoljih.
Če imate tudi vi zgodbo, izkušnjo ali pogled, ki bi ga želeli deliti z našo skupnostjo, nam pišite na pisarna@drustvovtis.si.