Uspešna mentorska zgodba

Ko mentorstvo preraste v dolgoročno sodelovanje

Pogovor z Laro Oprešnik in dr. Barbaro Kramar

Program VTIS Mentorstvo že osmo leto povezuje Slovence doma in po svetu ter mladim pomaga pri pomembnih študijskih, kariernih in življenjskih odločitvah.

V sedemmesečnem programu mentoriranci skozi redna srečanja dobijo priložnost za iskrene pogovore z izkušenimi mentorji, ki z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in poglede na različne karierne poti.

Kako je videti mentorstvo v praksi in kaj prinese mentorju ter mentorirancu, v svoji zgodbi razkrivata Barbara Kramar in Lara Oprešnik, ki se skozi program nista le spoznali, ampak ostajata povezani še danes.

Povprašali smo ju, kako se je začela njuna mentorska pot, kaj sta druga od druge odnesli in zakaj se njuno sodelovanje ni končalo z zadnjim uradnim srečanjem.

LARA OPREŠNIK

7-minutno branje

---

Lara in Barbara na zadnjem mentorskem srečanju julija 2026

Kdo stoji za mentorsko zgodbo?

MENTORICA dr. Barbara Kramar

Sem doktorica znanosti s področja biomedicine, danes pa delam kot projektna inženirka v Novartisu na področju radioligandske terapije. Raziskovalno pot na doktoratu sem delala na Medicinski fakulteti, kjer sem proučevala vpliv antipsihotikov na presnovo, nato pa me je želja po novih izzivih vodila v farmacevtsko industrijo.

Danes sodelujem pri razvoju in proizvodnji inovativnih zdravil, pri čemer me najbolj navdihuje zavedanje, da naše delo prispeva k boljšim možnostim zdravljenja resno bolnih ljudi.

Do te točke me je pripeljala kombinacija radovednosti, vztrajnosti in mednarodnih izkušenj. Med študijem sem bila na izmenjavi v Londonu, magistrski študij sem opravila v Københavnu, del doktorskega raziskovanja pa v Madridu.

dr. Barbara Kramar

Vsaka od teh izkušenj mi je prinesla novo znanje, drugačen pogled na znanost in delo ter me spodbudila, da sem ostala odprta za priložnosti tudi zunaj akademskega okolja. Prav zato sem se z veseljem vključila v program mentorstva VTIS.

“Verjamem, da je mentorstvo predvsem priložnost za iskren pogovor, izmenjavo izkušenj in oporo nekomu, ki se odpravlja na podobno pot. ”

Ob tem pa mentor ne le daje, ampak tudi veliko prejme; nova poznanstva, sveže poglede in občutek povezanosti s skupnostjo Slovencev po svetu.

MENTORIRANKA Lara Oprešnik

Sem molekularna biologinja, ki jo je radovednost že zgodaj popeljala iz Slovenije v tujino, danes pa me vodi pri raziskovanju novih kariernih poti v biomedicini.

Želja po raziskovalnem delu se je rodila že v osnovni šoli, ko sem napisala svoji prvi raziskovalni nalogi, ljubezen do naravoslovja pa me je vodila na študij biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Lara Oprešnik

Ker sem želela izkusiti tudi življenje v tujini in mednarodno raziskovalno okolje, sem študij nadaljevala na Utrecht University na Nizozemskem, kjer sem predlani zaključila magistrski študij molekularnih in celičnih bioznanosti (Molecular and Cellular Life Sciences).

“Tri leta življenja v Utrechtu so me izoblikovala bolj kot bi si kadarkoli lahko predstavljala, tako strokovno kot osebnostno.”

Larin zagovor magistrske naloge v Utrechtu

Poleg raziskovalnega dela sem delovala kot asistentka pri poučevanju dodiplomskih študentov in bila dejavna tudi v različnih prostovoljnih organizacijah.

Med drugim sem že pet let članica društva VTIS, v času študija pa sem aktivno sodelovala tudi v lokalnem odboru društva na Nizozemskem.

Po zaključku magistrskega študija sem se preselila nazaj v Ljubljano, kar je bil zame skoraj večji izziv kot selitev v tujino.

Danes delam kot raziskovalka in specialistka za kontrolo kakovosti v mladem zagonskem biotehnološkem podjetju GaiaCell, kjer sodelujem pri razvoju in zagotavljanju kakovosti naprednih celičnih terapij.

Do te točke me je pripeljala predvsem radovednost, želja po nenehnem učenju in pripravljenost sprejemanja novih izzivov.

Zakaj si se odločila prijaviti v program VTIS Mentorstvo?

V obdobju, ko sem zaključevala magistrski študij in začenjala svojo prvo zaposlitev, sem se znašla pred številnimi vprašanji o nadaljnji karierni poti.

Razmišljala sem o doktoratu, delu v akademskem okolju, možnostih razvoja v biotehnološki industriji in o tem, kako lahko svojo kariero dolgoročno gradim tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem raziskovalnem prostoru.

“Pri tem mi je manjkal pogovor z nekom, ki bi imel podobno življenjsko in strokovno pot ter bi lahko z mano iskreno delil svoje izkušnje. ”

Poleg tega sem želela pridobiti vpogled v delo ljudi, ki so uspešni na presečišču znanosti, industrije in mednarodnega okolja, ter razširiti svojo mrežo poznanstev.

Po naravi sem zelo radovedna in entuziastična oseba, zanima me veliko različnih področij.

Vse te interese pa povezuje ista želja, s svojim delom prispevati k ozaveščanju in razvoju znanosti in medicine ter ustvarjati rešitve, ki bodo ljudem, družbi in planetu omogočile boljši jutri.

Kako je potekalo sodelovanje z mentorico?

Pred Barbaro sem bila v programu VTIS Mentorstvo že dvakrat, obe mentorstvi sta potekali na daljavo in od obeh mentoric sem ogromno odnesla.

Tokrat sem prvič izkusila mentorstvo v živo in zares spoznala, kako veliko lahko pomenijo osebna srečanja.

Veliko pogovorov je bilo kar ob kavi ali na sprehodu, prav tam pa so se odprle teme, ki jih verjetno prek Zooma nikoli ne bi načeli.

Kaj ti je program prinesel?

Mentorstvo mi je dalo veliko več kot odgovore na posamezna vprašanja, ki sem si jih zastavila ob prijavi.

“Pomagalo mi je pogledati na svojo karierno pot širše in z več samozavesti.”

Z Barbaro sva se že od prvega srečanja zelo ujeli, saj sva imeli podobno izkušnjo študija v tujini ter razloge za vrnitev v Slovenijo, in podoben pogled na znanost ter osebni razvoj.  

Lara in Barbara na prvem mentorskem srečanju decembra 2025.

To leto zame ni bilo zahtevno le na kariernem področju, ampak tudi osebno.

V obdobju, ko sem se soočala z zdravstvenimi izzivi in sem marsikdaj podvomila tudi vase in svojo prihodnost, mi je veliko pomenilo, da sem imela ob sebi nekoga, ki me je znal poslušati, spodbuditi in mi pomagati videti širšo sliko.

Pogovarjali sva se o izzivih, ki jih pogosto težko razumejo tudi najbližji, saj so zelo specifični za našo stroko in okolje.

“Že to, da imaš ob sebi nekoga, ki je šel skozi podobno pot in te zna poslušati, je lahko izjemna opora. Mentorstvo je tako postalo veliko več kot pogovor o karieri. ”

Namesto da bi govorili samo o nazivih delovnih mest, sva se pogosto pogovarjali o nečem veliko bolj praktičnem.

Na primer o tem kako pravzaprav izgleda običajen delovni dan raziskovalca v akademskem okolju,  kako v startupu, kako v Novartisu, kakšne so prednosti, izzivi in pričakovanja ter o možnostih napredovanja.

Povezala me je tudi z drugimi strokovnjaki iz različnih področij, ki sem jih imela možnost spoznati v živo, kar mi je odprlo nova poznanstva.

“Mentorji zato predstavljajo pomemben most med svojo stroko in mladimi talenti. ”

Poleg tega sva se pogosto dotaknili tem, ki jih na fakulteti skoraj nikoli ne obravnavamo. Kako postavljati zdrave meje pri delu, kako prepoznati dobro delovno okolje, kako komunicirati z mentorjem ali vodjo, kako se odzvati v zahtevnih situacijah.

In nenazadnje, kako se soočati s perfekcionizmom in visokimi pričakovanji, ki nam jih dandanes postavlja družba in pogosto tudi sami. Sedaj se pogosto spomnim teh pogovorov, kadar oklevam.

Veliko priložnosti ne zamudimo zato, ker nismo dovolj dobri, ampak zato, ker se sploh ne prijavimo.

Kaj ti je bilo pri sodelovanju z mentorjem najbolj dragoceno?

“Ena največjih lekcij, ki sem jih odnesla, je zagotovo, da sem začela razmišljati veliko manj črno-belo. ”

Pred tem sem pogosto iskala "pravilno" odločitev. Slovenija ali tujina. Doktorat ali industrija. Startup ali velika farmacevtska družba.

Barbara pa mi je pokazala, da kariera zelo redko poteka po eni sami ravni črti. Da je povsem v redu, če imaš več interesov hkrati in da se ti ni treba pri sedemindvajsetih letih odločiti za naslednjih štirideset.

Poleg tega me je ves čas spodbujala, naj svojih idej ne pustim le v glavi. Če me je zanimal določen strokovnjak, laboratorij ali mednarodni program, je bil njen odgovor skoraj vedno enak: »Poskusi. Piši jim. Prijavi se.«

Pregledala je moja motivacijska pisma in življenjepis, mi dala iskreno povratno informacijo ter me spodbujala.

In tako so mi nekatere od teh prijav dejansko tudi odprle vrata do zelo velikih priložnosti, ki si jih pred letom dni sploh nisem predstavljala, in za kar sem resnično hvaležna.

Ob tem pa je bilo neprecenljivo, da je bila ob meni mentorica, ki se je teh uspehov iskreno veselila skupaj z mano.

“Posebej lepo se mi zdi, da mentorstvo ni enosmeren proces. ”

Barbara mi je večkrat povedala, da je skozi najine pogovore tudi sama dobila določene uvide in vpogled v to, kako danes mladi iščemo svojo prvo zaposlitev in se znajdemo na hitro spreminjajočem se trgu dela.

Verjamem, da se na ta način učita in rasteta oba, tako mentor kot mentoriranec. Ena najlepših stvari programa pa je zagotovo, da se mentorstvo ni zaključilo z zadnjim srečanjem.

Z Barbaro ostajava v stiku še danes, kar je zame največji pokazatelj, kako kakovostna in pristna je bila ta izkušnja. čajo.

Kaj bi svetovali nekomu, ki razmišlja o prijavi v program?

Vsekakor bi priporočila, da SE PRIJAVI in brez strahu postavi svoja vprašanja, dvome in dileme.

Samo če se izpostavimo in smo ranljivi, lahko resnično rastemo in napredujemo.

Predvsem pa NE ČAKAJTE, da boste imeli popolnoma izdelana vprašanja, cilje in natančen načrt svoje kariere.

“Včasih že samo en iskren pogovor z nekom, ki vas razume, pomaga, da začnejo stvari iti v pravo smer. ”

Mentorstvo ni namenjeno le iskanju odgovorov, ampak tudi pridobivanju drugačnih pogledov in modrosti.

Poleg tega nam odpre vrata do novih poznanstev, izkušenj in priložnosti, do katerih bi sicer težko prišli sami.

Hvala VTIS

Če me je mentorstvo česa naučilo, je tudi to, da je znanje najlepše takrat, ko ga deliš naprej.

Upam, da bom čez nekaj let tudi sama mentorica. Če bom vsaj enemu mlademu dala toliko, kot so mentorji skozi VTIS dali meni, bom sklenila res zelo lep krog.

Ko pomislim na svojo pot, me društvo VTIS spremlja že vse od odhoda na študij v tujino. Tam sem spoznala ljudi, ki so mi pomagali, ko sem se selila na Nizozemsko, tam sem našla skupnost med študijem, danes pa me podpira tudi po vrnitvi domov.

“V teh letih sem skozi VTIS spoznala izjemne ljudi in prijatelje. Brez pretiravanja lahko rečem, da je to ena najlepših skupnosti, katere del sem bila. ”

Skupnost, kjer si ljudje iskreno želijo in te spodbujajo, da ti uspe.  Komaj čakam, da vidim, kam me bo ta pot vodila naprej in katere zgodbe bodo nastale v prihodnjih letih.

---

Program VTIS Mentorstvo povezuje Slovence doma in po svetu ter omogoča prenos znanja, izkušenj in nasvetov med generacijami.

---

Vsako mentorstvo se začne z odločitvijo, da naredite prvi korak.

Mentoriranci pridobite usmeritev in podporo pri pomembnih odločitvah, mentorji pa priložnost, da svoje znanje in izkušnje delite z drugimi ter ob tem rastete tudi sami.

Mentorji se lahko v program VTIS Mentorstvo vključijo vse leto, prijave za mentorirance pa potekajo od avgusta do konca septembra.

Več informacij o programu in prijavi najdete na spletni strani VTIS Mentorstvo.