Od vprašanj do odločitve o študiju v tujini
Izkušnja študija na Nizozemskem, prvi koraki in vpogledi, ki pomagajo pri odločitvi
Pogovor z Brino Vadnjal
Odločitev za študij v tujini je pogosto pomemben korak.
Ne gre le za izbiro države ali programa, ampak tudi za vprašanja o tem, kje začeti, kako se odločiti in kaj pričakovati na tej poti.
Brina Vadnjal danes študira na magistrskem programu Clinical and Health Psychology Research na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem.
Pred dobrim letom pa je bila sama v fazi, ko je zbirala informacije, primerjala možnosti in se spraševala, ali je tujina prava odločitev.
V pogovoru za VTIS deli svojo izkušnjo, kako se je lotila iskanja informacij, kaj ji je pri tem najbolj pomagalo in kaj jo je na tej poti najbolj presenetilo.
Članek ponuja konkreten vpogled v prve korake, dileme in odločitve, s katerimi se sreča skoraj vsak, ki razmišlja o študiju v tujini.
BRINA VADNJAL
5-minutno branje
Kaj je bil tvoj prvi korak, ko si začela razmišljati o študiju v tujini?
Dodiplomski študij sem opravljala v Sloveniji, že od prvega letnika pa sem imela željo, da bi magisterij nadaljevala nekje v tujini. Tujino sem najprej »preizkusila« v drugem letniku, ko sem šla na izmenjavo na Portugalsko. Takrat sem videla, koliko ti lahko prinese življenje v tujini in ta potisk iz cone udobja.
V tretjem letniku sem zato začela bolj resno razmišljati o magisteriju in pregledovati različne možnosti študija psihologije.
“Izbrala sem si top 5 univerz, na katere bi si želela priti, nato pa je sledil postopek prijave.”
Preden si se odločila za študij v tujini, si se udeležila tudi VTIS Roadshow dogodkov. Kaj ti je takrat najbolj pomagalo?
Ko sem se prvič udeležila Roadshowa, so mi bile najbolj koristne informacije glede štipendije. Izvedela sem, kaj se zahteva, kdaj se je treba prijaviti in kaj vse je potrebno pripraviti.
Zaradi tega sem se lahko res dobro pripravila na prijavo za štipendijo.
Eno leto kasneje sem se udeležila še dogodka o študiju na Nizozemskem. Najbolj priročno mi je bilo to, da sem tam izvedela, kakšen je postopek prijave specifično za nizozemske univerze, na katerih platformah poteka, kakšni so roki in podobno.
Tam so bile tudi študentke, ki so študirale na univerzi, kamor sem si sama želela iti, kar mi je bilo zelo dragoceno, saj sem jih lahko vprašala bolj konkretna vprašanja.
S kakšnimi vprašanji si se sama soočala na začetku in na katere odgovore si takrat najbolj iskala?
Najbolj me je skrbelo, ali me bodo sprejeli ali imam na dodiplomskem študiju dovolj znanja statistike in kako težek bo študij v tujini.
Zato mi je bilo res dragoceno slišati zgodbe iz prve roke. Takrat študij v tujini zame ni bil več samo oddaljena ideja, ampak nekaj konkretnega in dosegljivega.
Prav takšne izkušnje iz prve roke odpiramo tudi na VTIS Roadshow dogodkih.
Gre za serijo brezplačnih spletnih srečanj, kjer lahko iz prve roke izveste, kako poteka študij v različnih državah, kako se lotiti prijav in kaj pričakovati na začetku.
Več o dogodkih: VTIS Roadshow 2026
Prvi korak na poti do študija v tujini
Danes je informacij o študiju v tujini veliko. Kaj ti je pri njih manjkalo in zakaj so bile izkušnje iz prve roke zate pomembne?
Zelo me je skrbelo, kakšna bo razlika v načinu študija. Spraševala sem se ali se bom lahko privadila ali mi bo težje, lažje in kako se bom znašla v novem sistemu.
V resnici pa ugotoviš, da smo v Sloveniji študijsko zelo dobro podkovani in da razlika ni tako velika, kot si jo morda predstavljaš na začetku.
Največja sprememba je bolj v načinu dela kot v sami zahtevnosti.
Nizozemska velja za eno bolj priljubljenih študijskih destinacij. Kaj je tebe pri njej najbolj pritegnilo?
Iskreno, najbolj me je pritegnilo to, da Nizozemska poleg Združenega kraljestva ponuja res veliko programov v angleščini. Poleg tega so zelo napredni na področju psihologije, kar študiju prinese veliko dodatno vrednost.
Sistem študija na Nizozemskem je nekoliko drugačen.
Kar se tiče psihologije, na magistrski ravni ne obstaja splošni študij psihologije, ampak si izbereš smer, v katero se želiš specializirati.
Jaz sem se odločila za smer klinične in zdravstvene psihologije in sicer za raziskovalni študij, v sklopu katerega lahko izbiram tudi bolj praktično usmerjene predmete. Meni to res ustreza in mislim, da se naučim ogromno.
Velik del študija temelji na samostojnem delu, branju člankov, razvijanju raziskovalnih idej in pisanju nalog..
Če se malo pošalim, se zagotovo za to državo nisem odločila zaradi vremena tukaj.
Kako si doživela prve mesece po prihodu in kaj te je pri študiju najbolj presenetilo?
Pri samem študiju me je najbolj presenetil sproščen odnos med študenti in profesorji. Če bi v angleščini obstajalo tikanje, bi se tikali.
Profesorje kličeš po imenu in res ni te stroge hierarhije, ki jo pogosto poznamo pri nas. Poleg tega študij poteka v kvartalih, torej imamo 4 izpitna obdobja.
“Ne študijsko presenečenje pa je bil stereotip o kolesih. Res je! Kolo vedno in v vsakem vremenu.”
Veliko ljudi zanima tudi praktična plat življenja v tujini. Kakšna je bila tvoja izkušnja s stroški življenja in iskanjem stanovanja?
Iskanje stanovanja je na Nizozemskem kar velik izziv. Jaz živim s fantom in imela sva srečo, da sva bila v tem procesu skupaj, zato je bilo nekoliko lažje.
Moj nasvet je, da začneš iskati čim prej. Zelo pomembne so tudi veze oziroma poznanstva.
Vprašaj ljudi ali kdo za kaj ve, koga pozna ali ima kakšen kontakt. To lahko res veliko pomaga.
Kako si doživela vključevanje v novo okolje in ustvarjanje socialnega kroga?
Prvi mesec je zahteval kar nekaj socialne baterije zaradi vseh druženj, ampak je bilo vredno. Danes imam tukaj zelo dobre prijatelje, za katere bi si lahko samo želela.
Študij te poveže, poveže pa te tudi izkušnja, da si novinec v
drugi državi.
Sama mislim, da so mednarodna prijateljstva ogromno vredna, saj ti odprejo oči in razširijo pogled na svet.
Danes sodeluješ tudi pri aktivnostih skupnosti VTIS. Kaj ti pomeni ta skupnost?
VTIS je meni zelo pomagal na tej poti, saj sem zaradi informacij, ki sem jih dobila prek skupnosti, skozi celoten proces šla precej bolj gladko. To sem še posebej opazila, ko sem svojo izkušnjo primerjala z drugimi.
Zato rada vračam tej skupnosti. Seveda pa se je vedno lepo podružiti tudi z drugimi Slovenci na Nizozemskem in spregovoriti kakšno besedo v slovenščini.
Če bi bila danes spet na začetku, kaj bi naredila drugače ali na kaj bi bila bolj pozorna?
Mogoče bi tukaj izpostavila predvsem stvar, ki bi jo naredila enako. O študiju v tujini bi začela razmišljati dovolj zgodaj, da bi se lahko dobro pripravila na vse korake.
To res pomaga in precej olajša celoten proces.
Kaj te je pri študiju v tujini najbolj spremenilo, ne kot študentko, ampak kot osebo?
Mislim, da predvsem to, da postaneš veliko bolj samostojen. Na začetku si v okolju, kjer nimaš svoje mreže, kjer moraš vse stvari urediti sam, od stanovanja do vsakodnevnih odločitev.
Hkrati pa te življenje v mednarodnem okolju prisili, da začneš razmišljati širše in sprejemati različne poglede. To je nekaj, kar po mojem mnenju ostane s tabo tudi dolgoročno.
Kaj bi svetovala nekomu, ki trenutno razmišlja o študiju v tujini, pa še ni povsem odločen?
Verjamem, da deluje strašljivo, ampak če si tega nekje v sebi res želiš, je vredno poskusiti.
“Vedno se lahko vrneš nazaj, morda pa ne boš vedno imel priložnosti iti. Če te ta ideja vsaj malo vleče, je vredno narediti prvi korak in preveriti, kam te lahko pripelje.”
Veliko vprašanj, ki jih imaš na začetku, nima takoj jasnih odgovorov.
A prav prvi koraki kot so raziskovanje, pogovori in izkušnje drugih, pogosto naredijo največjo razliko med tem, da ideja ostane ideja ali pa postane konkretna odločitev.
Zgodbe, kot je Brinina, pokažejo, kako pomembne so izkušnje iz prve roke, ko sprejemamo odločitve o študiju in življenju v tujini.
V skupnosti VTIS zato odpiramo prostor pogovorom o študiju, delu in življenju v mednarodnem okolju ter povezujemo ljudi, ki so to pot že prehodili, s tistimi, ki o njej šele razmišljajo.
Če bi želeli svojo izkušnjo deliti tudi vi, nam lahko pišete na pisarna@drustvovtis.si.