Med tujino in domovino: poti, ki vodijo nazaj
Dr. Marina Klemenčič, Dr. Nace Kranjc
5-minutno branje
Društvu VTIS smo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje pripravili raziskovalno anketo, s katero smo želeli pridobiti čim bolj poglobljeno razumevanje izkušenj, izzivov in pogledov Slovencev, ki živijo ali so živeli v tujini. Z njo smo želeli zajeti raznolike poti posameznikov – od razlogov za odhod, izkušenj vsakdanjega življenja v tujini, do razmišljanja o morebitni vrnitvi in prvih korakov doma.
Predstavitev rezultatev ankete bo potekala 24. 11. preko platforme Zoom. Pred dogodkom smo se o raziskovalnem delu v tujini in o razlogih za vrnitev pogovarjali z Marino in Nacetom, dvema VTISOvcema, ki sta se svojo poklicno in raziskovalno pot po izkušnjah v tujini odločila nadaljevati na Novartisu v Sloveniji.
Dr. Marina Klemenčič in Dr. Nace Kranjc
Med tujino in domovino: poti, ki vodijo nazaj
Življenje v tujini se pogosto začne kot avantura. Nova država, drugačen jezik, mednarodno okolje in izzivi, ki širijo obzorja. A ne glede na to, kako daleč človek odide, ostane misel na dom pogosto prisotna. Za mnoge Slovence, ki so si izkušnje nabirali v tujini, postane vprašanje vrnitve prej ali slej neizogibno.
Tako sta svojo pot začrtala tudi Marina Klemenčič in Nace Kranjc, ki sta iz akademskega sveta v tujini stopila v slovensko gospodarstvo in se danes uspešno uveljavljata v Novartisu.
Nace: ko je odločitev lahka, prehod pa zahteven
Nace se je po doktoratu v Londonu znašel pred dilemo, ki je poznana mnogim mladim raziskovalcem: ostati v akademskem svetu ali narediti preskok v industrijo. V tujini je imel na voljo več priložnosti, a v njem je zorela misel o vrnitvi.
»Ko sem se odločil, da zapustim akademijo, je bila Slovenija zelo logična izbira,« pripoveduje. »Novartis je takrat iskal nekoga z mojim znanjem. Ker je bilo ujemanje zelo dobro sem se po premisleku tudi odločil, da se preselim nazaj domov.«
Odločitev je bila hitra, a prehod ne tako enostaven. Akademija in industrija imata različne zakonitosti. »Na začetku sem bil presenečen nad dinamiko, nad tem, kako drugače potekajo procesi. Ni bilo vedno lahko,« priznava. A hkrati poudari, da je prav ta izziv postal priložnost za rast: »Danes sem vesel, da sem naredil ta korak. Svoje znanje lahko uporabim na konkretnih projektih, ki imajo neposreden učinek.«
Dr. Nace Kranjc
“Danes sem vesel, da sem naredil ta korak. Svoje znanje lahko uporabim na konkretnih projektih, ki imajo neposreden učinek.”
Marina: ko tujina ni odprla pravih vrat
Marina je po podoktorskem raziskovanju na Švedskem želela nadaljevati akademsko pot na Univerzi v Ljubljani, kjer je delovala pred odhodom. V Slovenijo se je vrnila z novimi raziskovalnimi znanji, mednarodnimi izkušnjami in razširjeno mrežo mednarodnih povezav. Ugotovila je, da v tujini raziskovalci pogosto sodelujejo z neakademskim sektorjem, zaradi česar se je odločila za študij MBA na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kmalu je ugotovila, da nadaljevanje kariere v akademskem svetu mogoče ni ustrezno zanjo.
»Hitro sem dojela, da se sistem vrednotenja znanosti v Sloveniji in v tujini precej razlikujeta. Poleg tega sem ugotovila, da je akademski sektor tu bolj zaprt kot v tujini. Moje izkušnje v tujini so bile tako ob vrnitvi prej ovira kot prednost.« pove.
Tako se je odločila, da bo ubrala drugo pot in se je odločila presedlati v gospodarstvo. »Edini CV, ki sem ga poslala, je bil Novartisu. In tu ostajam.« Danes priznava, da je bila odločitev pravilna: »Podjetje mi nudi prostor, kjer se lahko razvijam, kjer so moje znanje, veščine in nenazdanje izkušnje iz tujine cenjene in kjer vsi sodelujemo za doseganje skupnega cilja.«
Dr. Marina Klemenčič
“Hitro sem dojela, da se sistem vrednotenja znanosti v Sloveniji in v tujini precej razlikujeta. Poleg tega sem ugotovila, da je akademski sektor tu bolj zaprt kot v tujini. Moje izkušnje v tujini so bile tako ob vrnitvi prej ovira kot prednost.”
Prednosti dela v gospodarstvu
Na društvu VTIS smo leta 2021 pripravili publikacijo dobrih praks globalnih zaposlovalcev »Kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci?« (povezava?). Rezultati kažejo, da slovenski talenti, ki so se izobraževali v tujini, najbolj cenijo prepoznavnost podjetja na svojem področju, konstantno spodbujanje profesionalne rasti in možnost fleksibilnega delovnega časa. Podjetja, kjer se člani Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) zaposlujejo, najpogosteje vlagajo v omogočanje konstantne profesionalne rasti, spodbujanje timskega dela in ustvarjanje občutka smisla pri delu.
Enake vrednote prepoznavata kot ključne tudi oba sogovornika, ki poudarjata, da je prav delovno okolje odločilno pri tem, ali je vrnitev uspešna ali ne. Oba sta Novartisu sta našla tri ključne elemente, ki so jima olajšali prehod:
Strokovni izzivi – projekti so zahtevni, a jasno zastavljeni. »To, da lahko svoje znanje neposredno uporabiš, predstavlja tudi neko mero osebnega zadovoljstva,« pravi Nace.
Podpora pri vrnitvi – podjetje nudi tudi pomoč pri davčnih vprašanjih, ki marsikomu predstavljajo nepremostljivo oviro. »Sam bi se v tem labirintu izgubil. S strokovno pomočjo je šlo veliko lažje,« priznava.
Kultura odprtosti – v podjetju vlada manj togosti kot marsikje drugje. Vodstvo je dostopno, spodbuja se samoiniciativnost. »To je za mlajše generacije ključno. Ni dovolj, da imaš službo, pomembno je, da čutiš, da s svojimi izkušnjami lahko pripomoreš k skupnemu delu,« dodaja Marina.
“To je za mlajše generacije ključno. Ni dovolj, da imaš službo, pomembno je, da čutiš, da s svojimi izkušnjami lahko pripomoreš k skupnemu delu.”
Izzivi, ki jih ni mogoče spregledati
A vrnitev v Slovenijo ni vedno preprosta. Pogovori z različnimi povratniki razkrivajo podobne težave: davčna obremenitev plač, stanovanjska kriza in zapleteni postopki, ki pogosto zahtevajo veliko potrpljenja.
Zakaj se sploh vrniti?
Kljub vsem težavam za ostaja veliko prednosti, zaradi katerih se Slovenci in Slovenke iz tujine želijo vrniti domov, in ena izmed največjih je – kakovost življenja. Slovenija ponuja varno okolje, bližino narave in občutek doma. A če naj bo vrnitev trajna, mora biti več kot to. Potrebna je možnost napredovanja, odprta delovna kultura in občutek pripadnosti.
»V tujini je bilo moje delovno okolje precej multikulturno. Tja smo vsi prinesli različna znanja, poglede in izkušnje iz drugih držav. Prav to je delovno okolje tudi obogatilo,« pravi Nace. »Če želimo, da bodo ljudje ostali v Sloveniji – ali da bodo prihajali sem – moramo ustvariti bolj odprto, mednarodno okolje.«
“Če želimo, da bodo ljudje ostali v Sloveniji – ali da bodo prihajali sem – moramo ustvariti bolj odprto, mednarodno okolje.”
Pogovor, ki šele prihaja
Zgodbi Marine in Naceta kažeta, da je vrnitev domov mogoča in lahko uspešna – a ne brez izzivov. Njuna izkušnja poudarja, kako pomembna so okolja, ki znajo ceniti znanje povratnikov, jim nuditi podporo in ustvariti pogoje za rast.
Vprašanja ostajajo: kako zadržati talente, kako pritegniti povratnike, kako jim olajšati pot domov? To niso enostavni odgovori, so pa ključni za prihodnost.
O teh temah bomo razpravljali tudi na prihajajočem dogodku, kjer bomo spregovorili o izzivih vračanja iz tujine, o tem, kaj povratnike res zadrži v Sloveniji, in kje so še neizkoriščene priložnosti, predstavljeni pa bodo tudi rezultati nedavne ankete o izzivih in vračanju Slovencev v tujini.
Dr. Nace Kranjc je bioinformatik, ki deluje na preseku genomike, molekularne biologije in bioinformatike. Doktoriral je na Imperial College London v Združenem Kraljestvu, kjer je raziskoval na področju identifikacije in karakterizacije novih CRISPR-Cas endonukleaz ter napovedovanje tarčnih in netarčnih učinkov genskega inženiringa v genomu komarjev, ki prenašajo malarijo. Po doktoratu je nadaljeval raziskovalno delo na isti ustanovi, kjer se je osredotočil na razvoj novih biotehnoloških pristopov za ciljno zmanjšanje populacij komarjev. Trenutno deluje kot znanstveni svetovalec v podjetju Novartis v Sloveniji na oddelku celičnih bank, kjer razvija nove analitske metode za izboljšanje varnosti bioloških zdravil. Z letom 2025 je začel tudi z mentoriranjem v društvu VTIS, kjer podpira mlade raziskovalce in študente pri njihovem strokovnem razvoju.
Dr. Marina Klemenčič je zaposlena kot analitska projektna vodja v Novartisu, kjer sodeluje pri razvoju inovativnih bioloških molekul. Razumevanje povezav med zgradbo in funkcijo proteinov jo zanima že od študija; pred zaposlitvijo v Novartisu je preučevala mehanizme delovanja proteaz, ključnih encimov v številnih fizioloških in patoloških procesih. Po doktoratu je dve leti raziskovala na Univerzi v Umeu na Švedskem, po vrnitvi pa je aktivno sodelovala v skupnosti mladih raziskovalcev, usmerjeni v izboljšanje raziskovalnega ekosistema za raziskovalce na začetku kariernih poti v Sloveniji. Od takrat tesno sodeluje z društvom VTIS – prej kot članica zakonodajne skupine, danes predvsem kot vezni člen med društvom in Novartisom. Ima habilitacijo izredne profesorice s področja biokemije ter zaključeno MBA na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani