Pet nasvetov pri izbiri dodiplomskega študija v tujini
Eva Rogelj
10 minutno branje
Kmalu bo srednje šole konec ti pa še ne veš, kje, kako ali zakaj bi nadaljeval svojo izobraževalno pot? Odločitev o primernem dodiplomskem študiju marsikateremu dijaku povzroča preglavice zato veliko slovenskih dijakov željo po študiji v tujini kmalu razglasi za znanstveno fantastiko in take sanje opusti. Pa vendar se naši člani s tem ne strinjajo. Študij v tujini opisujejo kot izkušnjo, ki jim je prinesla veliko več kot samo žig na diplomi in vrstico na življenjepisu. Tuje univerze ponujajo veliko; od novih poznanstev do veščin in specifičnih znanj, ki v Sloveniji še niso uveljavljena. Če si zbral dovolj poguma in začel razmišljat o študiju v tujini, smo zate pripravili 5 nasvetov, da bo tvoja odločitev lažja in najboljša zate.
Pozanimaj se o kakovosti specifičnega oddelka ter izkušnjah ostalih dodiplomskih študentov.
Mnoge univerze se lahko pohvalijo z visokim mestom na svetovni lestvici univerz https://www.topuniversities.com/. »Vendar to še ne pomeni, da so odlični na vseh področjih«, nam pove Lucija Vihar, magistra vedenjskih sprememb iz Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL). Pogosto so vrednosti na lestvicah osnovane na podlagi uspešnosti univerze na področju raziskovanja, kar je sicer pomembno pri izbiri doktorata, ampak na dodiplomski ravni veliko šteje kvaliteta pedagogov, saj študentje na tej stopnji študija v raziskovalno dejavnost pogosto niso vključeni. Pomembna je tudi velikost razredov in število profesorjev v primerjavi s številom študentov. Manj študentov in več profesorjev omogoča bolj oseben odnos in več interakcij med tabo in tvojim pedagogom. Lucija je še dodala, da je veliko bolj pomembno mesto univerze na lestvici programov na željeni smeri kot pa splošni rang inštitucije. Na primer univerza v Yale-u (Yale University) v Združenih državah Amerike je odlična na področju prava, ampak slovi po slabšem programu na področju računalništva in informatike, čeprav je Yale splošno umeščen na zavidljivo sedemnajsto mesto na svetovni lestvici univerz. Lucija svetuje, da se pogovoriš s študenti, ki so trenutno vpisani v izbran program/univerzo ali pa študenti, ki so pred kratkim diplomirali. »To je dober način navezovanja stikov z novimi sošolci, ob katerem pa dobiš tudi bolj realistično predstavo o študentskem življenju na univerzi.«
Izberi študij, ki bo tlakoval pot do tvojih ciljev.
Vid Čibej, ki je študij zaključil na Harvardovi pravni fakulteti (Harvard Law School), nam je svetoval, da se vprašamo: »Kaj si želite po študiju?«. Če je odgovor »podiplomski študij«, si izberi program in univerzo, ki ti bo omogočila lažji prehod na željen specifičen magisterij. Univerze predstavljajo tudi nekakšno odskočno desko v svet zaposlovanja, zato je pomembno, da si že med študijem tlakujemo pot do željenih delovnih mest. Če si želiš zaposlitve v tujini, preveri kakšna mreža je stkana med univerzami in delodajalci. Kako učinkovit je univerzitetni karierni servis? Je mogoče, opravljati pripravništvo (»placement«) v mednarodno priznanih podjetjih? Če te bolj mika vrnitev domov, preveri prepoznavnost in prestiž izbrane univerze v Sloveniji. Poleg povezav z industrijo pa je pomembna tudi struktura programa. Vsaka ustanova se določenega programa loti na drugačen način. Preveri predmetnik, infrastrukturo in profesorje in se tudi na podlagi tega odloči, če študij ustreza tvoji karierni poti. Dodatno pa se pozanimaj o možnosti spremembe smeri v kolikor se tvoje želje v prihodnosti spremenijo.
»Predvsem je pomembna tudi javna veljavnost programa«, nam je povedala Nika Anžiček, doktorica organske kemije z Univerze v Cambridge-u (University of Cambridge). Veljavnost programov v primeru zaposlitve v privatnih podjetjih večinoma ne predstavlja težav. Vendarle obstajajo poklici, kjer je določena stopnja izobrazbe obvezna; v takih primerih bo akreditacija in uveljavitev tvoje diplome v Sloveniji izredno pomembna. Med drugim tudi v primeru nadaljnjega izobraževanja na slovenskih univerzah. Več podatkov o veljavnosti programov in univerz za katere se zanimate lahko najdete tukaj: https://www.gov.si/teme/vrednotenje-izobrazevanja-pri-enic-naric-centru/.
Izberi si študentsko okolje, ki najbolj ustreza tvojim potrebam in življenjskemu slogu.
Pomembno je, da si izberemo okolje, kjer se počutimo udobno ter bomo tam brez prevelikih težav preživljali študentska leta. Naša članica, Žana Lah, svetuje, da se povprašaš, če si želiš življenja na kampusu ali v mestu. Mesta omogočajo več stika z industrijo in drugimi priložnostmi, vendar je druženje z vrstniki težje, saj so študentski domovi in stanovanja bolj raztresena po naselju. Tako študentsko življenje zahteva več potovanj z javnim prevozom, organizacije druženj in tudi organizacije dneva, saj vsak trenutek šteje. Na drugi strani kampusi ponujajo večji občutek skupnosti in povezanosti med študenti. Na tak način ustvarijo »mehurček«, ločen od realnega sveta, ki lahko omogoči občutek varnosti in udobja ter tudi stalen dostop do akademskih objektov. Žana si je v želji po povezanosti med študenti z ozadji drugačnimi kot njeno in življenju v manjšem mestu za šolanje izbrala Univerzo v Durhamu (Durham University) v Veliki Britaniji.
Realistično oceni svoje finančne sposobnosti in poišči podporo, če jo potrebuješ.
Za razliko od slovenskih univerz je marsikatera tuja univerza plačljiva. Šolnine in tudi okvirno ceno bivanja lahko najdeš na spletnih straneh izobraževalnih ustanov za katere se zanimaš. Polde Petek in Manca Urankar, ki sta svoj študij v tujini zaključila na Univerzi v Sussexu v Veliki Britaniji svetujeta, da najprej preveriš, koliko denarja že imaš na voljo, oziroma koliko ga lahko pridobiš do začetka študija. Nato poišči slovenske https://www.srips-rs.si/stipendije ali tuje štipendije. Mnoge univerze ponujajo polno ali delno financiranje študentov, ki ustrezajo določenim kriterijem. Slovenci smo zaradi majhnosti naše države pogosto deležni štipendij za prebivalce »eksotičnih« držav (npr. štipendij za prebivalce držav vzhodnega bloka). Dodatno pa je veliko štipendij namenjenih dijakom z izjemnimi akademskimi dosežki. Seveda se lahko financiraš tudi s »študentskim delom«, vendar bodi pozoren, saj nekatere univerze tako delo izrecno prepovedujejo (dva primera takih praks sta Univerzi v Oxfordu in Cambridge-u v Veliki Britaniji).
Ne boj se prositi za pomoč ali nasvet.
Izbira primerne smeri študija je težka. Študij v tujini v enačbo doda še finance, državo bivanja in izbiro univerze in tako odločitev še posebno zaplete. V tem prispevku je naštetih le nekaj glavnih opornih točk za izbiro študija v tujini. Še več informacij in nasvetov pa boste dobili, če boste proaktivni in boste sami pisali in postavljali za vas relevantna vprašanja – nam, ali drugim podpornim organizacijam. Predlagamo ti spremljanje Velikih korakov, kjer se naši člani na kratko predstavijo in pišejo o različnih možnostih študija in zaposlitve. Prisluhni tudi podcastom »Strici iz tujine« našega člana Aleka Pikla. Prav tako se lahko udeležiš predstavitev študija v tujini na srednjih šolah “Roadshow - tujina mene mika” (kontaktiraj nas, če želiš, da predstavitev organiziramo prav na tvoji šoli) in dogodka Prvi VTIS v Ljubljani, kjer svetujemo in odgovarjamo na vsa vprašanja tistim, ki se že odpravljate na študij v tujini. Taki dogodki omogočajo spoznavanje enako mislečih dijakov in študentov s podobnimi vprašanji, težavami in izkušnjo kot jo imaš ti. Predvsem pa se lahko tam povežeš z našimi člani, ki ti bodo odgovorili na vprašanja in olajšali zagate. Z veseljem pomagamo, saj smo tudi sami bili v preteklosti v tvoji koži in dobro vemo kako se počutiš. Lahko pa nas kontaktiraš kar prek Facebook-a, Instagram-a, LinkedIn-a, Twitter-ja ali pa info email-a info@drustvovtis.si. Naredili bomo vse v naši moči, da odgovorimo na vsako prejeto vprašanje. Virov informacij in pomoči je dovolj, zdaj je vse na tebi, da jih tudi dobro izkoristiš. Srečno pri prvem koraku do novih izkušenj v tujini!