Od osebnega robota Ollya do umetne inteligence v izobraževanju

 

Bojana Selinšek in Alek Pikl

10 minutno branje


Naš prvi gost rubrike inovator je Jan Medvešek, soustanovitelj Londonskega start upa Emotech, kjer se ukvarjajo z umetno inteligenco. Emotech je večkrat nagrajeno podjetje, ki ga je med drugim TechCrunch leta 2015 izbral med 14 najboljših startupov v Evropi.

Jan je pridobil magisterij na področju strojnega vida. Leta 2012 se je pridružil raziskovalni skupini za brezžična omrežja na University College London. Tam je razvil modele strojnega učenja in sisteme za izboljšanje lokalizacije v notranjih prostorih. Leta 2015 se je pridružil Emotechu in najprej pomagal razviti robota, znanega po imenu Olly, za katerega so prejeli 4 CES Innovation nagrade. Od leta 2018 se Emotech predvsem osredotoča na raziskave multimodalnih sistemov umetne inteligence ter sistemov, specializiranih na področji zvoka in govora. S tem lahko podpirajo različna industrijska področja, trenutno v osrčju njihovega osredotočanja pa je izobraževanje.


Naša na zvok in sliko občutljiva funkcionalnost (noise robust) ima veliko prednosti pri razvoju algoritma.
— Jan Medvešek
 
WechatIMG20501-2.jpeg
 

O začetkih Emotech zgodbe

UCL vsako leto organizira podjetniška tekmovanja, kjer je Janov soustanovitelj zmagal s svojo idejo za Emotech. Na začetku je produkt bil zelo enostaven, bolj podoben kakšnemu avatarju. Po več letih razvoja pa je nastal Olly - prvi robot asistent z razvijajočo se osebnostjo. Dodali so več funkcij, mikrofone, kamere, izboljšana funkcionalnost je zahtevala tudi boljšo procesijsko moč. Začeli so z majhnim timom (3-4). Po prejemu nagrad pa je bilo veliko lažje začeti rasti in dobiti nove investicije, saj so postali bolj znani; začeli so izstopati iz množice startupov. Potrebno je izstopati, v inkubatorju je bilo takrat čez 3000 startupov.

Razvoj umetne inteligence Olly 

Algoritem so razvili čisto na novo, ‘zero to one’, in prišli do stopnje, ko so naredili 100 naprav. Razposlali so ga po Veliki Britaniji in dobili zanimiv feedback od vseh uporabnikov. Vsi so bili navdušeni nad unikatnostjo: robot je imel lepe gibe in zaslon, kazal je emocije glede na uporabnika. Vsi pa so zahtevali kakšno dodatno funkcionalnost (npr. naročanje hrane ipd.), ki so jo že imeli Alexa in ostali ponudniki. To je bilo za njihov tim malo preveč in predvsem ne tako zanimivo. Tudi če bi imeli ogromen razvojni oddelek, ki bi vse te integracije razvijal, ne bi zmogli konkurirati “ta velikim” igralcem na trgu.

D297F195-17CA-48CF-B88A-DB6CF2D5A57D-887-000000EB346F9F9D_tmp.jpg
Potrebno je izstopati, v inkubatorju je bilo takrat čez 3000 startupov.
— Jan Medvešek

Sprememba poslovne poti

Tako so se odločili, da razvijejo mobilno aplikacijo, ki študentom in učiteljem olajša učenje novega jezika. Video aplikacija Emotech in Huawei predstavljata prvi multimodalni AI sistem za učenje jezika. Vsebuje oceno izgovorjave (pronunciation assessment), ki ni osnovana samo na podlagi zvoka, temveč ima tudi dodano vizualno funkcionalnost. Ko se na primer otroci učijo izgovorjave, imajo video, ki se v živo pošlje umetni inteligenci in analizira specifikacije v zvoku in sliki (npr. kako se premikanje ustnic ujema s pravilno izgovorjavo). 

Naša na zvok in sliko občutljiva funkcionalnost (noise robust) ima veliko prednosti pri razvoju algoritma.

Na primer: V razredu je 20 otrok, vsi se hkrati učijo izgovorjavo določenih besed. Če imaš samo zvočno funkcionalnost, bo, ker veliko otrok izgovarja v enakem času, rezultat ujel izgovorjave soseda. Z vizualnim dodatkom se da algoritem naučiti, kako se ostale zvoke izloči.

Druga prednost, še bolj pomembna, pa je vizualni feedback. Učenci lahko primerjajo njihovo izgovorjavo z učiteljevo, kar omogoča učencem hitrejši napredek.
— Jan Medvešek
maxresdefault.jpg

Zaostajanje izobraževalnega sistema in potencial tehnologije v izobraževanju 21. stoletja

Učni sistem se ne spreminja hitro, ostaja podoben že vrsto let. Nekateri učenci so bolj sposobni, drugi manj, nekateri ne dobijo dovolj znanja in se dolgočasijo, drugi ne zmorejo dohajati. S pametnimi sistemi v razredu se lahko večina učne snovi personalizirana za vsakega učenca posebej. Poleg aplikacije in samega algoritma imajo tudi platformo, kjer učitelji ustvarjajo vsebine, vaje, domače naloge in kjer lahko v realnem času spremljajo otroke, kako se učijo. Dobijo takojšen feedback o tem, kje imajo učenci probleme, kakšne vrste napak delajo, kdo potrebuje več nalog, kdo več pomoči. Podpora staršev je velika, saj bi naredili vse za svoje otroke, da bi imeli več znanja, bili boljši, bolj konkurenčni. Predvsem na Kitajskem.

Screenshot 2020-12-28 at 12.42.50.png

Pametni sistem na slovenskih šolah

Jan pravi, da definitivno bo prišel. Lahko se tudi z njim poveže kakšna slovenska inštitucija. Trenutno so osredotočeni na Kitajsko, kar jim gre super. Ko dobiš čez milijon klicev v enem vikendu, potem vidiš, kakšna je razsežnost trga zunaj Slovenije. To je začetek, ni pa nobene omejitve, da se ne bi razširili drugam. Za prilagoditev pametnega sistema za rabo v slovenskih razredih bi morali narediti kakšen pilotni projekt. Spremeniti je potrebno določene stvari, kot so interakcija s slovenskim uporabnikom ter prilagoditev algoritma oz. nevronske mreže, saj slovenski učenci delajo drugačne napake pri učenju jezika, kot npr. kitajski. Tako bi tudi slovenski otroci lahko enako uporabljali aplikacijo.


Vpliv Covida-19

Covid-19 je imel za podjetje tako pozitiven kot negativen vpliv. Slednji se je začel z zaprtjem vsega na Kitajskem, ki je trenutno njihov glavni trg. Že decembra lani so opazili vpliv, na primer niso več mogli osebno do učiteljev in z njimi delati, ali pridobiti nove uporabnike z obiski novih šol. Ni bilo napredka. Na srečo je Kitajska do poletja uspešno zreducirala virus.

Pozitivna stran je, da se vse več izobraževanja digitalizira in odvija na spletu, ker otroci ne morejo hoditi v šolo toliko kot prej. Online izobraževanje od doma je postalo nujno in to je ravno to, kar njihova aplikacija dela.
— Jan Medvešek
IMG_9296.JPG

Prihodnost AI, avtomatizacija in prevzemanje služb

Kot se je to zgodilo pri vseh inovacijah doslej, bodo nekatere službe verjetno izumrle, saj jih bodo nadomestili pametni sistemi. Druga skupina služb pa bodo tiste, kjer bo človek moral izkoristiti prednosti umetne inteligence, delati z njo ter svoje znanje in čas usmeriti v stvari, ki jih pametni sistemi ne zmorejo. Tisti, ki bo znal izkoristiti AI, bo profitiral.

Recept za uspeh

Uspeh pomeni različno za različne ljudi. Če bi bilo lahko, bi vsak uspel. Janu je v začetku zelo pomagalo, da imel dobre mentorje, že v Sloveniji in potem tudi v Londonu. Takim ljudem slediš. Sicer ne v vsem, ampak v stvareh, s katerimi se strinjaš in v čemer imajo podobno vizijo s tvojo. Od njih se učiš in ne ponavljaš nepotrebnih napak. Delaš sicer druge napake, kar je dobro, saj se iz njih veliko naučiš. Potrebna pa sta seveda trdo delo in dosti odrekanja. 

Janu se zahvaljujemo za zanimiv intervju in mu želimo uspešno pot še naprej in da pripelje inovacijo tudi v Slovenijo.

Janov kontakt: jan.medvesek@gmail.com , ali preko Linkedina.