VTISi z dogodka Sloven’c v Britaniji: od izzivov do priložnosti

V Veliki Britaniji bomo letos organizirali kar 2 dogodka – enega spomladi in enega jeseni. Prvega smo izvedli v torek, 29.05.2018, v prostorih Europe house v Londonu. Pričeli smo s “Pecha Kucha” nastopi, ki ji je sledila okrogla miza in dialog z vsemi prisotnimi VTISovci – tako fizično v prostoru, kot tudi preko virtualnega javljanja v živo v naši Facebook skupini. Vabljeni k ogledu:

  1. del: https://web.facebook.com/JureMajnik/videos/1584824091616893/,
  2. del: https://web.facebook.com/JureMajnik/videos/1584922188273750/)

Za “okroglo mizo” so sedeli VTISovci Jana Javornik, Jure Sokolič, Neža Vadnjal in Miha Pipan. Njihova raznolika ozadja in izkušnje – od študentov, raziskovalcev do zaposlenih v industriji so nam dala dober vpogled v asimilacijo Slovencev na Otoku, kot tudi njihove izzive in priložnosti, ki jim jih je dala Velika Britanija. Poleg resnih debat so nas tudi nasmejali s svojimi anekdotami o rednem tihotapljenju dobrot iz Slovenije v Britanijo (od potice do toaletnega papirja) ter o tem, kako Britance učijo slovenskih kvalitet in navad (nikoli več na obisk brez copat).

Iz diskusije lahko povzamemo 3 glavne točke, celotno razpravo pa si lahko ogledate v Facebook skupini Društva VTIS.

  1. “VTISovci v Britaniji čutijo, da so dvakratno obogateni: na eni strani z globalno perspektivo multikulturne Britanije, na drugi s kvalitetami Slovenije, kot so občutek za skupnost in kvaliteto življenja.”

VTISovci vidijo Britanijo kot deželo, ki ponuja multikulturno izkušnjo in mrežo ljudi ter s tem edinstveno širjenje znanja in možnosti za sodelovanje in specializacijo. Ponuja možnost za razvoj podjetij in raziskovalnih nalog, kjer je lažje uspeti, saj se lahko izkažeš s svojimi kvalitetami in veščinami, ki so tu prepoznane in cenjene. Globalna perspektiva, pravijo, jih je za vedno spremenila, poleg tega pa jih je tudi naučila novih veščin: organiziranosti, poguma in iznajdljivosti.

  1. “Slovenci v Sloveniji imajo nerealno podobo kaj pomeni biti VTISovec, VTISovcem pa manjka več vpogleda o možnostih v Sloveniji.”

VTISovcem je včasih že težko razložiti svoji družini s čim točno se ukvarjajo v Britaniji, saj pogosto delajo na zelo specifičnih področjih, ki niso tako prepoznana v Sloveniji. Od svojih sosedov in sovaščanov pa pogosto slišijo nerealne izjave, kot naprimer, da se v tujini cedita med in mleko in da je VTISovcem lažje, ker so v tujini in ne doma. Izpostavili so, da v Sloveniji manjka transparentnosti in lažje dostopnosti do informacij o realni situaciji študija, dela in življenja v tujini. Po drugi strani so govorci opozorili, da težko najdejo informacije o tem, kako se lahko povežejo z organizacijami v Sloveniji. Temo smo zaključiji v pozitivnem duhu, saj kljub temu govorci vidijo priložnosti za medgeneracijski prenos znanja že iz majhnih interakcij med njimi in družinami oz. lokalnimi skupnostmi. Na primer: večina staršev in starih staršev pred njihovim odhodom v tujino sploh ni uporabljala pametnega telefona, sedaj pa so vešči uporabniki skypa in drugih aplikacij za komunikacijo z njihovimi otroci oz. vnuki.

  1. “Ne vidijo se kot pobegli možgani, ampak bolj kot znanje v pretoku: aktivno sodelujejo s Slovenijo oz. iščejo priložnosti za sodelovanje, čeprav je včasih težko.”

Za nove generacije je študij v tujini skorajda že pričakovan, zato upajo, da se bo sodelovanje s Slovenijo še bolj okrepilo in bodo pobude še pogosteje prihajale s strani inštitucij v Sloveniji in ne samo iz društev v tujini. Še vedno vidijo veliko ovir pri sodelovanju s Slovenijo in pogrešajo medij, ki bi jih usmerjal, kje so priložnosti v Sloveniji, saj trenutno vse leži na posameznikovi samoiniciativnosti. Menijo, da se VTISovci v Sloveniji borimo z birokracijo: npr. “zategnjena zakonodaja” in dokazila, ki so specifična samo za Slovenijo in jih v tujini ne dobiš. Opozarjajo tudi, da slovenski sistemi niso oblikovani za ljudi, ki so zelo mobilni, npr. davčno nerezidenstvo in nerazumevanje uradnikov, kaj pomeni živeti v tujini. Po živahni razpravi z veleposlaništvom v Londonu smo ugotovili tudi, da določeni izzivi ne pridejo do pravih ljudi in inštitucij in bomo v prihodnje bolj aktivno delali na komunikaciji teh problematik.

Za zaključek lahko povzamemo, da VTISovci vidijo Slovenijo kot deželo z ogromnim potencialom, če bi le svojo majhnost prepoznali kot prednost, jo izkoristiti in razvili. Vsi govorci želijo na tak ali drugačen način doprinesti k razvoju Slovenije. V prihodnosti dopuščajo možnost za vrnitev domov in s tem pomagati pri kroženju znanja. VTIS pa jim bo pri tem še naprej pomagal in poskušal odgovoriti na zastavljene izzive in jih pretvoriti v priložnosti za kroženje znanja.