Odgovornost akademije je, da se povezuje s skupnostjo
Brina Vadnjal
7-minutno branje
Ste že slišali za izraz občanska znanost? Verjetno pa ste že slišali za ‘’citizen science’’, kajne? Gre za pojem vključevanja splošne javnosti v znanstveno raziskovalno delo.
Društvo VTIS je 22. in 23. decembra organiziralo že 7. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.
Preberite in si oglejte posnetek okrogle mize.
FOTO: Jurij Kodrun
“Vedoželjni ljudje so začeli raziskovati, zbirati podatke in tako se je znanost razvijala do tega, kakor jo poznamo danes.”
Na okrogli mizi 7. Simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini je beseda tekla o (ne)novem izrazu “občanska znanost” ali v angleščini “citizen science”, ki se je pravzaprav prvič pojavil že konec 70. let.
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Mojca Delač, voditeljica in novinarka na 1. programu Radia Slovenija, so sodelovali:
mag. Miro Pušnik, direktor CTK,
dr. Sašo Dolenc, član Kvarkadabra,
Tit Neubauer, MIZŠ,
dr. Maarten de Groot, Gozdarski inštitut Slovenije,
dr. Pina Sadar, Policy Lab.
V Sloveniji je izraz “občanska znanost” opredelil prof. dr. Zdravko Mlinar z obsežno študijo, v kateri je analiziral vse obstoječe besede v slovenskem jeziku in na koncu prišel do rešitve, da termin ‘’občanska znanost’’ najbolje reflektira prevod izraza “citizen science”, nam je pojasnil mag. Pušnik.
Tit Neubauer, MIZŠ
Glavna načela občanske znanosti pri nas
Tit Neubauer je prepričan, da sta iz vidika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za občansko znanost pomembna dva momenta:
MIZŠ je vključeno v vajo vzajemnega učenja, ki je podporni mehanizem evropske komisije za krepitev kapacitet v državah članicah za izmenjavo praks in idej.
Ministrstvo je skladno s sprejeto resolucijo o znanstveno-inovacijski strategiji začelo pripravljati akcijski načrt odprte znanosti, kjer je posebno poglavje namenjeno tudi občanski znanosti. Znanja, prakse in ideje, ki so se izmenjevale na ravni EU, je s tem projektom Ministrstvo preneslo na jasne definirane ukrepe na nacionalni ravni.
“Občanska znanost pomeni dodatno, novo metodo raziskovanja in ni ločena od klasičnega raziskovalnega dela, ampak predstavlja njegovo nadgradnjo.”
Dr. Pušnik je prepričan, da je znanost eden ključnih stebrov demokracije in s tem povezanega družbenega razvoja.
“Občanska znanost ne dela občane boljše raziskovalce, ampak raziskovalce boljše občane.”
Odgovornost akademije je, da se povezuje s skupnostjo. Trenutno smo priča kulturnim spremembam v znanosti iz dveh vidikov:
Prehod iz tekmovalnosti v sodelovanje.
Povezovanje s skupnostjo, ki pomeni začetek posluževanja občanski znanosti.
Naloga Centralne tehnične knjižnice je povezava akademske sfere z splošnimi knjižnicami, ki so pomemben vir diseminacije znanja. Zato CTK pripravlja spletno stran citizensience.si, ki bo baza projektov občanske znanosti v Sloveniji. Glavno vprašanje, na katerega si raziskovalci ob postavljanju spletne strani želijo odgovoriti je, zakaj večina projektov občanske znanosti ne prihaja iz formalno organiziranih raziskovalnih organizacij, ampak iz različnih društev.
dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra
Občanska znanost je demokratizacija znanosti
Pri nagovarjanja sodobnih družbenih problemov znanstveni sistem ni več najbolj učinkovit, pravi dr. Dolenc in navaja dobro prakso iz Nemčije - zaposlovanje oseb brez doktoratov na znanstvenih inštitutih in posledično spodbujanje občanske znanosti - kaže na prilagajanje institucij na reševanje ključnih problemov v družbi.
“Občanska znanost je poleg priložnosti, da občani pridejo v stik z znanostjo, tudi priložnost, da znanost pride v stik z občanstvom.”
Po mnenju dr. Dolenca lahko spremembo v mišljenju dosežemo z zunanjim evalviranjem institucij, s katerim bi institucijam določili objektivni smisel njihovega delovanja v kontekstu vede s katero se ukvarjajo ter vpliv na lokalno skupnost in državo, ki projekt financira.
dr. Maarten de Groot, Gozdarski inštitut
Izkušnje občanske znanost v Sloveniji
Ste že slišali za projekt LIFE ARTEMIS?
V projektu Maartena de Groota občanska znanost nastopa kot možnost iskanja invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih. Te so problematične v vseh gozdovih in vplivajo na ekosistem in biodiverziteto.
V projektu so raziskovalci razvili informacijski sistem, dostopen na spletu ali mobilnem telefonu, kjer lahko osebe obvestijo Gozdarski inštitut Slovenije, da so našli tujerodno vrsto. Kako jim je uspelo angažirati ljudi za sodelovanje? Začeli so z delavnicami po Sloveniji, kjer so ljudem predstavili sistem delovanja aplikacije in jih podučili o različnih tujerodnih vrstah. V projekt se je vključilo več kot 200 ljudi, ki so jih v omenjeni raziskavi tudi navedli, kar je način, ki ga dr. de Groot prioritetno zagovarja.
Mojca Delač, moderatorka okrogle mize
Kako motivirati akademsko skupnost, da prevzame nalogo sodelovanja s širšo javnostjo?
Ključna na tem področju je povezava občan - raziskovalec - politika, kjer mora občan na koncu videti jasen rezultat.
“Ena izmed glavnih značilnosti projekta občanske znanosti je povezava niti od prve točke mikro podatka do spremembe v družbi.”
Družbeni izzivi dandanes nas spodbujajo k temu, da bomo kot družba primorani stopiti skupaj. Sodelovanje vsem ni najbolj naravno, je pa to velika prednost, saj po besedah Neubauerja, saj lahko z aktivacijo kar naenkrat pridobimo vojsko ljudi, ki se s težavo ukvarjajo ob vsakodnevnih dejavnostih.
Po mnenju dr. Dolenca so pomemben element razmišljanja tudi občine, ki so bližje ljudem, saj delujejo na lokalni ravni. Navaja primer občine Žiri, kjer so izdali knjigo oziroma zbornik z naslovom Izzivi občanskega raziskovanja z viri občanske znanosti. Gre za žirovski opus magnum, največje knjižno delo doslej o Žireh in Žirovcih v njihovem lokalnem, državnem in globalnem kontekstu.Tak pristop je dober zgled za občine, predvsem za naslavljanje problemov, ki se jih mogoče še ne zavedajo.
“Če ljudi privabiš, da sami razmišljajo o težavah, bodo z veseljem tudi sodelovali pri rešitvah.”
dr. Pina Sadar, Policy Lab
Dobre prakse občanske znanosti v Veliki Britaniji - je zaposlovanje antropologov rešitev?
Policy lab je britanska vladna skupina, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese. Dr. Pina Sadar, članica društva VTIS in zaposlena v tej vladni skupini, je razložila, da k občanski znanosti pristopajo na širši način: ne le s samim zbiranjem podatkovnih baz, ampak vse od začrtanja projekta,raziskovalnih vprašanj in analize ter predstavljanja zaključkov. Srečujejo se s težavami, med katerimi najbolj izstopa nezaupanje vladi in posledično podatkom, ki pridejo iz vladnih agencij. Prav zaradi tega je pomembna povratna informacija in obojestransko zaupanje ter priznavanje občanov v znanosti.
Zanimanja k nacionalnem pristopu k znanosti je vedno več po celem svetu. Dr. Sadar nam zaupa, da v Veliki Britaniji problem vključevanja občanske znanosti poskušajo reševati z zaposlovanjem antropologov, ki znanstvena področja približajo ljudem. V Sloveniji tako multidisciplinaren pristop še ni razvit, v Veliki Britaniji pa sistem občanske znanosti zaradi pozitivnih rezultatov prejema tudi dober odziv s strani znanstvenikov.
dr. Miro Pušnik, CTK
Kakšni so cilji za prihodnost občanske znanosti?
Epidemija Covid-19 je zelo dobro razkrila pomanjkljivosti sodelovanja znanosti in javnosti. Ljudje niso zaupali v znanost, ker do nje niso imeli dostopa in tako se je znanost od skupnosti odtujila. Znanost kot ekskluzivni klub ne more biti gibalni razvoj družbe in demokracije.
Cilj Slovenije je poleg spletne strani https://citizenscience.si/ vzpostaviti centralno točko, ki bi spodbujala znanost od znotraj navzven.
Natančni načrti za leto 2023 pa so:
spletna stran https://citizenscience.si/,
pridobivanje kompetenc za svetovanje na tem področju,
program treninga za trenerje splošne knjižnice in raziskovalce,
izdelava priročnika za tovrstne projekte,
razvoj metode vračanja zaupanja v znanost in
dvig znanstvene pismenosti s programom znanstvenega opismenjevanja za širšo skupnost.
Društvo VTIS je 22. in 23. decembra organiziralo že 7. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Vsa predavanja in okroglo mizo:
Občanska znanost,
Okoljske spremembe,
Nevroznanost in psihologija,
Arhitektura in gradbeni materiali
smo tudi posneli - najdete jih TUKAJ.