Pet nasvetov, kako po dolgem času pripraviti predstavitev v slovenščini
POLONA ZABRET
5-minutno branje
Slovenski jezik predstavlja pomemben del naše kulturne in družbene identitete. Ker odhod v tujino pogostokrat oklesti našo spretnost in povezanost z njim, naj predstavljeni nasveti služijo kot opora pripravi morebitnih predstavitev v materinščini.
Večletno bivanje, študij ali delo v tujini lahko zaznamujejo spretnosti, ki so se nam pred odhodom iz slovenskega prostora zdele povsem samoumevne. Eno izmed teh marsikomu predstavlja sposobnost izražanja v maternem jeziku, ki ga na tujem uporablja le redkokdaj. Ker se zaradi tega ob morebitni priložnosti za pripravo predstavitve v slovenščini posamezniku ali posameznici lahko porodi občutek negotovosti, naj spodnji nasveti pripomorejo k premagovanju omahljivosti in vas sočasno vzpodbudijo k ponovni pripravi nastopa v materinščini.
1. Predstavitev pripravite v obeh jezikih
Kadar en jezik obvladate bolj kot drugega, vam je lahko v veliko pomoč začetna priprava v tistem, ki vam ponuja več udobja oziroma manj obremenitve. Tako lahko enostavneje izluščite pomembne informacije, ki bi jih želeli predstaviti. Prvotno osredotočenje na vsebino pripomore k ustrezni in strokovni sporočilnosti, s katero si pri naslednjih korakih priprave predstavitve v slovenščini ne belimo več glave.
2. Sezite po obstoječih (spletnih) orodjih in pomoči
Pri iskanju ustreznih slovenskih izrazov, tvorjenju pravilnih stavčnih struktur in stvaritvi jezikovno razgibanega besedila so vam v pomoč lahko raznovrstni slovarji v fizični in spletni obliki. Sežete lahko po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, Slovenskem pravopisu, Slovenskem etimološkem slovarju, različnih terminoloških in večjezičnih slovarjih ter drugih besednjakih. Do mnogih izmed teh je dostop omogočen preko portala Fran in večjezičnega portala Franja ter spletne strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prav tako obstaja velika verjetnost, da niste prvi, ki ste se srečali z določeno jezikovno zagonetko. Veliko odgovorov na vprašanja, povezana s slovenskim jezikom, lahko najdete na spletnih straneh zgoraj omenjenega inštituta, kjer se nahajata terminološka in jezikovna svetovalnica. Vprašanja na obeh mestih pa lahko zastavite tudi sami.
Mnogokrat so v točno določen kontekst umeščeni izrazi tisti, ki povzročajo največ preglavic. V tem primeru uporabite korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0, kjer lahko prečešete različne dele slovenskih besedil, v katerih se pojavlja kočljiv tuji oziroma v tujem jeziku bolj razširjen izraz. Prav tako podporo pri tovrstnih prevodih lahko poiščete v VTISOVI aktivni skupini, #kako_se_že_reče, ki jo najdete na društveni komunikacijski platformi Slack.
V pomoč pri pisanju razgibanega besedila vam je lahko tudi Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), s pomočjo katerega se lahko izognete ponavljajoči se uporabi izrazov. Namreč na njihovi spletni strani lahko sežete po odzivnem slovarju z naborom sopomenk in protipomenk.
Navsezadnje pa vam lahko pomoč nudi tudi umetna inteligenca: tako preko prevajanja besedil oziroma posameznih izrazov kot tudi pri preverbi jezikovne ustreznosti vašega besedila. Pri uporabi teh orodij je seveda pomembno naslavljanje vprašanj avtorstva in upoštevanje ovir oziroma napak, ki se lahko pripetijo v tovrstnih sistemih.
“Kadar en jezik obvladate bolj kot drugega, vam je lahko v veliko pomoč začetna priprava v tistem, ki vam ponuja več udobja oziroma manj obremenitve. ”
3. Poiščite besedilo ali posnetek predstavitve v slovenščini
V pomoč pri iskanju oziroma preverbi umestnosti izrazov ter pripravljenega besedila v slovenskem jeziku so vam lahko obstoječa gradiva, ki vključujejo tematiko ali strokovno področje, ki ga boste naslavljali tudi sami. S podporo zapisanih in govorjenih besedil, objavljenih predstavitev, video ter avdio posnetkov lahko preverite ustrezno povezanost med tujkami, slovenskimi izrazi ter samo vsebino. Prav tako zmorejo omenjena gradiva usmerjati pravilna naglaševanja, izgovorjave, intonacije in splošnejši občutek za jezik.
4. Predstavitev naj bo jasna
Pri predstavitvi vašega raziskovanja znotraj določenega strokovnega področja je pomembno, da so vse informacije razumljive celotnemu občinstvu. Slednje pogostokrat sestavljajo tako tisti, ki imajo vaši stroki sorodno znanje, kot tudi tisti, ki o predstavljenih tematikah ne vedo veliko. Tako je pomembno, da predstavitev vsebuje kratke in enostavne povedi z jasnim naborom ključnih točk, ki z nekaj besedami ponudijo jedrnat uvid. To je pristop, s katerim se izognete čezmerno zapletenim jezikovnim strukturam, ki lahko ovirajo prenos poslušalstvu zanimive vsebine. Ob tem je kot spremljevalna opora vedno dobrodošla prisotnost vizualnih gradiv, s katerimi tako sebi kot tudi vsem navzočim lahko pomagate premostiti morebitna jezikovna neskladja.
“Pri iskanju ustreznih slovenskih izrazov, tvorjenju pravilnih stavčnih struktur in stvaritvi jezikovno razgibanega besedila so vam v pomoč lahko raznovrstni slovarji v fizični in spletni obliki.”
5. Glasni govor
Ker vaja dela mojstra, a le, če mojster dela vajo, lahko k uspešno izvedenemu nastopu v slovenskem jeziku pomembno prispeva tudi (ponovna) uporaba jezika v vsakdanjem življenju. Četudi ste s prva sami sebi sogovornik in glasno izražate zgolj svoje misli ali to, kar opazite v svoji okolici. Ključno je, da ponovno pridobite občutek prikladnosti in odločnosti pri uporabi jezika. Nedvomno pa je tudi glasno branje ali ponavljanje predstavitve tisto, kar bo prispevalo k tekočemu in kaj hitro zgolj še na vsebino osredotočenemu nastopu. V pomoč pri izgovorjavi posameznih besed sta vam lahko spletni slovar izgovorjav Forvo ter Govorni pomočnik RTV Slovenije. Prav tako pa za rokav vedno lahko pocukate Slovence v vaši bližini oziroma katerega izmed članov Društva VTIS.
K vsem naštetim usmeritvam pa naj vam kot dodaten nasvet služi napotek, da tekom priprave nastopa in med samo predstavitvijo ostanite sproščeni in da tedaj poskrbite za mirno okolje, v katerem vam bo prijetno. Sočasno si morebitnih napak ne ženite k srcu, saj obstaja velika verjetnost, da ste edini, ki ste jih zaznali, prav tako pa tiste večje in manjše delamo prav vsi v vseh jezikih.